AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA REVIDIRANJE LASTNINSKEGA
PREOBLIKOVANJA PODJETIJ
|
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE |
|
ARHIVSKA STRAN |
Uradni list RS, št. 55-2514/92,
RS 7-290/93 (spremembe), RS 31-1309/93 (spremembe in
dopolnitve), RS 43-1736/93 (do sprejetja končne odločitve
se zadrži izvrševanje 3. odstavka 51. člena), RS 32-1332/94
(razveljavitev 3. odstavka 51. člena), RS 43-2049/95
(določba drugega odstavka 5. člena ni v neskladju z ustavo,
kolikor se razume tako, da je sklad kmetijskih zemljišč in
gozdov dolžan skleniti z dosedanjimi upravljalci kmetijskih
zemljišč zakupne pogodbe ali jim podeliti koncesije za ta
zemljišča; neskladje z ustavo, kolikor ne ureja časa
trajanja prehodnega obdobja do sklenitve zakupnih pogodb
oziroma do podelitve koncesij ter načina reševanja sporov v
zvezi s tem, in kolikor ne določa načina in postopka za
določitev odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti tujih
vlagateljev v podjetja, kadar in kolikor je država k temu
zavezana z mednarodnimi pogodbami), RS 1-3/96 (spremembe in
dopolnitve), RS 30-1224/98 (razveljavitev)
Seznam členov
I. Splošne določbe
1. člen
Ta zakon ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim
kapitalom v podjetja z znanimi lastniki.
2. člen
Ta zakon se ne uporablja za:
- podjetja oziroma druge pravne osebe, ki opravljajo dejavnosti
posebnega družbenega pomena oziroma gospodarske javne službe,
urejene z zakonom,
- banke in zavarovalnice,
- podjetja, katerih dejavnost je prirejanje iger na srečo,
- podjetja, ki se preoblikujejo po zakonu o zadrugah (Uradni list
RS, št. 13/92),
- podjetja, ki se preoblikujejo po zakonu, ki ureja gozdove,
- podjetja v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o
začetku stečajnega postopka dalje.
Če tako določi posebni zakon, se ta zakon uporablja tudi za
preoblikovanje podjetij in organizacij iz prejšnjega odstavka
tega člena.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se ta zakon
uporablja za lastninsko preoblikovanje podjetij oziroma drugih
pravnih oseb, ki opravljajo časopisno, radijsko in televizijsko,
časopisno-agencijsko in filmsko-informativno dejavnost in
založniško dejavnost, razen dejavnosti, ki so z zakonom
opredeljene kot javne službe. Ne glede na določilo tega odstavka
se sredstva in premoženje, ki po otvoritveni bilanci pripadajo
organizacijskima enotama Uredništvo Nepujzsage in Madžarski
radijski program v okviru Podjetja za informiranje Murska Sobota,
lastninijo tako, da se izločijo in preidejo v last Republike
Slovenije za potrebe madžarske narodnostne skupnosti v Republiki
Sloveniji.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se ta zakon
uporablja za lastninsko preoblikovanje invalidskih podjetij.
Izključitve in omejitve glede možnosti pridobivanja lastninske
pravice, določene v veljavnih zakonih se upoštevajo pri oblikah
lastninskega preoblikovanja po tem zakonu, razen če ta zakon ne
določa drugače.
Podjetja z družbenim kapitalom
3. člen
Podjetja z družbenim kapitalom (v nadaljnjem besedilu: podjetja)
so po tem zakonu podjetja v družbeni lastnini, podjetja v mešani
lastnini in sestavljene oblike podjetij, če imajo med viri
sredstev v bilanci stanja družbeni kapital.
Podjetja z družbenim kapitalom so po tem zakonu tudi organizacije
združenega dela in delovne skupnosti, ki opravljajo gospodarsko
dejavnost in se še niso organizirale kot podjetja.
Družbeni kapital je po tem zakonu razlika med vrednostjo sredstev
podjetja (celotne aktive) ter vrednostjo obveznosti podjetja,
vključno z obveznostmi do pravnih in fizičnih oseb na podlagi
trajnih vlog teh oseb v podjetje ter obveznostmi do upravičencev
iz 9. člena tega zakona. Družbeni kapital so tudi trajne vloge,
navadne in prednostne delnice ali deleži, ki ne pripadajo nobeni
pravni ali fizični osebi.
4. člen
Družbeni kapital, ki je osnova za preoblikovanje podjetij po tem
zakonu, se ugotovi z otvoritveno bilanco po metodologiji, ki jo
predpiše na predlog Agencije Republike Slovenije za
prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljnjem besedilu:
Agencija) Vlada Republike Slovenije.
Z metodologijo iz prejšnjega odstavka se zagotovi realno
vrednotenje posameznih bistvenih postavk iz bilance stanja:
zemljišča, gradbeni objekti, oprema, nematerialne naložbe,
zaloge, terjatve in obveznosti ter izključitev različnih
fiktivnih postavk iz bilance stanja.
Podjetje lahko pripravi otvoritveno bilanco tudi na podlagi
cenitve pooblaščenih ocenjevalcev.
5. člen
Pred ugotovitvijo družbenega kapitala podjetje izloči iz sredstev
podjetja kmetijska zemljišča in gozdove, ki postanejo z dnem
uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in
se v skladu s posebnim zakonom prenesejo v upravljanje Sklada
kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma občin
ter vrednost nepremičnin podjetij, ki opravljajo turistično
dejvnost, katerih nepremičnine se nahajajo na območju
Triglavskega narodnega parka in se lastninijo v skladu s posebnim
zakonom.
Podjetje lahko nadaljuje z uporabo in upravljanjem kmetijskih
zemljišč in gozdov, če jih obdeluje oziroma izkorišča samo in za
njih skrbi kot dober gospodar, do izdaje pravnomočne odločbe o
denacionalizaciji oziroma do podelitve koncesije ali sklenitve
zakupne oziroma druge ustrezne pogodbe v skladu z zakonom.
Glede postopka za podelitev koncesije, načina sklenitve pogodbe,
vrste pogodbe, roka za njeno sklenitev, časa trajanja in obsega
pogodbenega razmerja, pobota kupnine za kmetijska zemljišča
oziroma gozdove z zakupnino oziroma odškodnino za koncesijo ali
drugo obveznostjo, dokazil, ki jih mora podjetje predložiti,
načina reševanja sporov in glede postopka za sklenitev pogodb po
preteku pogodbenega razmerja za prvo pogodbeno obdobje se
uporabljajo določbe 17. člena zakona o skladu kmetijskih zemljišč
in gozdov Republike Slovenije.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije sklene s
podjetji oziroma gospodarskimi družbami iz prvega odstavka tega
člena, v katerih se je zaradi prenosa zemljišč oziroma gozdov v
last Republike Slovenije oziroma občin zmanjšala vrednost vlog
tujih vlagateljev, pogodbo o izplačilu odškodnine za to zmanjšano
vrednost vlog tujih vlagateljev, v primerih kadar in kolikor je
Republika Slovenija k temu zavezana z mednarodnimi pogodbami.
Podjetja oziroma gospodarske družbe, ki so po tem zakonu
upravičena do izplačila odškodnine, predlagajo sklenitev pogodbe
najpozneje do 31. 3. 1996, sicer jim pravica do odškodnine
ugasne. Predlogu morajo biti priložena dokazila, s katerimi se
dokazuje upravičenost do odškodnine po tem odstavku. Odškodnina
se določi sporazumno. Če do sporazuma ne pride v dveh mesecih od
vložitve predloga, odloči o tem na predlog katerekoli od
pogodbenih strank pristojno sodišče v nepravdnem postopku.
Uporaba zakonskih določb
6. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delnice v delniških
družbah se smiselno uporabljajo tudi za deleže v družbah z
omejeno odgovornostjo, kadar se podjetje preoblikuje v tako
družbo.
7. člen
Ta zakon se uporablja za vsa podjetja, ki so registrirana na
območju Republike Slovenije.
8. člen
Vsako lastninsko preoblikovanje podjetja po tem zakonu se vpiše v
sodni register. Listina, ki je podlaga za vpis lastninskega
preoblikovanja podjetja v sodni register, mora imeti sestavine
akta o ustanovitvi družbe, v katero se podjetje preoblikuje.
II. Zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev
9. člen
S tem zakonom se ureja zavarovanje zahtevkov za vračanje
premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, ki
jih v skladu s predpisi o denacionalizaciji, predpisi o zadrugah
in drugimi predpisi, ki urejajo vračanje premoženja (v nadaljnjem
besedilu: predpisi o vračanju premoženja) uveljavljajo
upravičenci in njihovi pravni nasledniki po teh predpisih (v
nadaljnjem besedilu: upravičenci) do podjetij, ki se
preoblikujejo
po tem zakonu oziroma njihovih sredstev.
Določbe tega zakona ne posegajo v druge pravice upravičencev do
vrnitve premoženja v skladu s predpisi o vračanju premoženja.
10. člen
Predlog za izdajo začasne odredbe o zavarovanju zahtevka v
procesih lastninskega preoblikovanja podjetij vloži upravičenec
pri organu, ki je po predpisih o vračanju premoženja pristojen za
odločanje na prvi stopnji (v nadaljnjem besedilu: pristojni
organ).
11. člen
Predlog za izdajo začasne odredbe vloži upravičenec pri
pristojnem organu najpozneje do 7. 6. 1993. Pristojni organ mora
o vložitvi predloga nemudoma obvestiti podjetje in Agencijo.
Pristojni organ mora začasno odredbo nemudoma izdati in jo
vročiti upravičencu, Agenciji in podjetju, najkasneje pa v dveh
mesecih od vložitve predloga.
Pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve zavarovanja po
13. in 14. členu tega zakona.
12. člen
Z začasno odredbo lahko pristojni organ odredi, če je dejanska in
pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana,
da se podjetju ali lastniku podjetja prepove razpolaganje s
stvarmi, ki so predmet zavarovanja ali odredi prenos delnic na
Sklad v višini in na način iz 14. člena tega zakona.
13. člen
Na podlagi začasne odredbe mora podjetje stvari, ki so predmet
začasne odredbe, popisati in izločiti iz lastninskega
preoblikovanja ter jih uporabljati kot dober gospodar.
********************
(glej opombo (7))
********************
Če je zahtevek za denacionalizacijo z odločbo o denacionalizaciji
v celoti ali delno zavrnjen, organ, pristojen za odločanje, z
isto odločbo odloči, da stvari v zavrnjenem delu zahtevka
postanejo last Sklada Republike Slovenije za razvoj (v nadaljnjem
besedilu: Sklad).
Sklad je dolžan v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe
omogočiti lastnikom podjetja, da stvari iz prejšnjega odstavka
lastninijo na način in pod pogoji, pod katerimi je podjetje
izvedlo lastninsko preoblikovanje podjetja. Če znaša kupnina v
tolarski protivrednosti več kot 1,000.000 ECU, je Sklad dolžan
ustrezni del kupnine prenesti na sklade po 22. členu tega zakona.
Če lastniki podjetja stvari ne lastninijo pod pogoji iz
prejšnjega odstavka, mora Sklad v nadaljnjih treh mesecih
predlagati sodišču, da stvari proda na javni dražbi, po predpisih
o izvršilnem postopku. Podjetje, iz katerega so bile stvari
izločene, ima pod enakimi pogoji prednostno pravico nakupa. Če
znaša kupnina v tolarski protivrednosti več kot 1,000.000 ECU, je
Sklad dolžan kupnino prenesti na sklade po 22. členu tega zakona.
14. člen
Kadar se začasna odredba glasi na zavarovanje lastninskega deleža
na družbenem kapitalu podjetja, podjetje ob lastninskem
preoblikovanju izda in prenese na Sklad navadne delnice iz
drugega odstavka 22. člena tega zakona v višini, ki je določena z
začasno odredbo, v sorazmerju z vrednostjo podjetja po
otvoritveni bilanci.
Po pravnomočni odločbi o denacionalizaciji Sklad delnice v višini
ugodenega zahtevka prenese na upravičenca. Če je zahtevek s
pravnomočno odločbo o denacionalizaciji v celoti ali delno
zavrnjen, mora Sklad delnice v višini zavrnjenega dela, v skladu
s tem zakonom, pod pogoji in na način, določenim z odobrenim
programom lastninskega preoblikovanja podjetja, ponuditi
lastnikom podjetja.
Če se v postopku denacionalizacije po izdaji začasne odredbe
upravičenec odpove vračilu v delnicah ali deležu na družbenem
kapitalu podjetja po 40. členu zakona o denacionalizaciji (Uradni
list RS, št. 27/91-I), pristojni organ z odločbo o
denacionalizaciji tudi odloči, da mora Sklad povrniti Slovenskemu
odškodninskemu skladu (v nadaljnjem besedilu: Odškodninski sklad)
vrednost kupnine oziroma delnic, ki ustreza vrednosti obveznic
Odškodninskega sklada, ki jih je Odškodninski sklad na podlagi
odločbe o denacionalizaciji izdal upravičencu.
15. člen
Do pravnomočnosti odločitve o predlogu iz 10. člena tega zakona
se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po tem zakonu na
stvareh ali lastninskem deležu, na katerega se nanaša predlog za
izdajo začasne odredbe, razen če se z upravičencem pisno
sporazume o izločitvi sredstev oziroma o prenosu delnic na Sklad
po prvem odstavku 13. in 14. člena tega zakona.
Če upravičenec v roku iz 11. člena tega zakona ni vložil predloga
za izdajo začasne odredbe po 10. členu tega zakona, se lahko
podjetje lastninsko preoblikuje v skladu z zakonom. V prvem
primeru pripada upravičencu le odškodnina v obliki obveznic
Odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije.
16. člen
Kadar pristojni organ odloča o višini lastninskega deleža
upravičenca na družbenem kapitalu podjetja, ugotovi vrednost tega
kapitala na podlagi vrednosti po 4. členu tega zakona.
Če vrednost družbenega kapitala iz 4. člena tega zakona ni
ugotovljena, lahko pristojni organ ugotovi vrednost družbenega
kapitala s pomočjo posameznikov ali organizacij iz prvega
odstavka 38. člena tega zakona, po metodologiji oziroma na način,
določen v tretjem odstavku 4. člena tega zakona.
Pristojni organ ugotovi vrednost družbenega kapitala na način,
določen v prejšnjem odstavku tudi če utemeljeno dvomi, da
vrednost ugotovljena na način iz prvega in drugega odstavka 4.
člena tega zakona ne ustreza realni vrednosti družbenega kapitala
podjetja.
Stroški ugotavljanja vrednosti iz drugega in tretjega odstavka
tega člena bremenijo podjetje, ki se lastninsko preoblikuje.
Načela za ugotavljanje vrednosti družbenega kapitala oziroma
sredstev podjetja se smiselno uporabljajo tudi pri odločanju o
izdaji predloga za izdajo začasne odredbe iz 10. oziroma 11.
člena tega zakona.
III. Lastninsko preoblikovanje podjetja
17. člen
Lastninsko preoblikovanje podjetja po tem zakonu (v nadaljnjem
besedilu: preoblikovanje podjetja) pomeni spremembo podjetja z
družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem
trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja.
Podjetje izda delnice na podlagi vrednosti iz otvoritvene
bilance.
Podjetje proda delnice na podlagi vrednosti, določene pri vsakem
načinu preoblikovanja posebej.
Stroške postopkov preoblikovanja nosi podjetje, če ni s pogodbo o
prodaji podjetja določeno drugače.
18. člen
Načini preoblikovanja podjetij po tem zakonu so:
- prenos navadnih delnic na sklade iz 22. člena tega zakona,
- interna razdelitev delnic,
- notranji odkup delnic,
- prodaja delnic podjetja,
- prodaja vseh sredstev podjetja,
- preoblikovanje podjetja z večanjem lastniškega kapitala,
- prenos delnic na Sklad.
19. člen
Podjetje izbere način ali kombinacijo načinov preoblikovanja v
skladu s tem zakonom.
Podjetje izvede preoblikovanje po programu preoblikovanja, ki ga
sprejme organ upravljanja podjetja in ga predloži v odobritev
Agenciji. Agencija lahko v roku 30 dni po prejemu program pisno
zavrne, če ugotovi, da program ni ustrezen ali izbrani način ali
kombinacija načinov ni v skladu s tem zakonom. Šteje se, da je
Agencija program odobrila, če ga ne zavrne v roku 30 dni po
prejemu.
Kriterije za ocenjevanje ustreznosti programa preoblikovanja
podjetij sprejme na predlog Agencije Vlada Republike Slovenije.
Kadar se organ upravljanja podjetja iz prejšnjega odstavka odloči
za popolno prodajo podjetja ali za preoblikovanje s prodajo vseh
sredstev podjetja ali kadar se odloči, da v programu ne predvidi
notranjega odkupa in interne razdelitve delnic, sodelujejo pri
sprejemu programa preoblikovanja podjetja delavci podjetja na
način, ki je predviden v 35. členu zakona o delovnih razmerjih
(Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91) za sprejem programa
razreševanja presežnih delavcev.
Program preoblikovanja vsebuje predvsem: opis načinov
preoblikovanja oziroma njihovo kombinacijo, predhodno finančno in
organizacijsko prestrukturiranje podjetja, predviden način
prodaje podjetja (zbiranje ponudb, javna prodaja delnic ali javna
dražba) in merila za izbor ponudnikov.
Natančnejše predpise za pripravo programa preoblikovanja in za
izvedbo posameznih načinov preoblikovanja Slovenije v roku 60 dni
od uveljavitve tega zakona.
S programom preoblikovanja mora organ upravljanja podjetja pisno
seznaniti zaposlene delavce, upnike, do katerih ima dolgoročne
obveznosti ter upravičence, ki so zavarovali svoje zahtevke v
skladu s tem zakonom.
Z vsebino odobrenega programa preoblikovanja mora podjetje
seznaniti javnost z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije
najkasneje v roku 30 dni po odobritvi.
20. člen
Podjetje izvede preoblikovanje v skladu s sprejetim programom
preoblikovanja in vloži prijavo za vpis v sodni register
najkasneje v roku 12 mesecev.
Preoblikovanje je izvedeno z dnem vpisa v sodni register.
Pred vpisom v sodni register mora podjetje pridobiti soglasje
Agencije. Zahtevi za soglasje mora podjetje predložiti
dokumentacijo, ki jo po predhodnem soglasju Vlade Republike
Slovenije predpiše Agencija v roku 60 dni od uveljavitve tega
zakona.
Agencija izda pisno soglasje k preoblikovanju ali zavrne njegovo
izdajo v roku 30 dni od prejema popolne vloge.
Če ocenjena vrednost delnic ali sredstev podjetja, ki se prodaja
tujemu kupcu oziroma domači pravni osebi z večinskim tujim
kapitalom, presega tolarsko protivrednost 10,000.000 ECU, prodajo
na predlog Agencije odobri Vlada Republike Slovenije na podlagi
strategije Republike Slovenije do tujih vlaganj.
Če podjetje ne izvede preoblikovanja v roku iz prvega odstavka
tega člena, pristojnosti glede izbire in izvedbe postopka
preoblikovanja po tem zakonu preidejo na Agencijo.
21. člen
Podjetja iz 3. člena tega zakona in podjetja, ki so v večinski
lasti teh podjetij, lahko sodelujejo v procesih preoblikovanja
drugih podjetij po tem zakonu le po predhodnem soglasju Agencije.
Prenos navadnih delnic na sklade
22. člen
Podjetje izda za družbeni kapital navadne delnice in z njimi
prenese:
- 10 % družbenega kapitala na Kapitalski sklad pokojninskega in
invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: Pokojninski
sklad),
- 10 % družbenega kapitala na Odškodninski sklad,
- 20 % družbenega kapitala na Sklad z namenom nadaljnje
razdelitve pooblaščenim investicijskim družbam.
Navadne delnice po tem členu:
- dajejo pravico do upravljanja, tako da vsaka delnice nosi en
glas,
- se glasijo na ime,
- so prenosljive,
- imajo nominalno vrednost, ki je mnogokratnik števila 10,
- dajejo ob stečaju ali likvidaciji podjetja pravico do poplačila
sorazmernega dela iz stečajne oziroma likvidacijske mase.
V primeru, da se podjetje v roku, določenem v tem zakonu, proda v
celoti po 26. in 27. členu tega zakona, Sklad prenese 10 %
kupnine Pokojninskemu skladu in 10 % kupnine Odškodninskemu
skladu, 20 % kupnine pa pooblaščenim investicijskim družbam.
V primeru delne prodaje podjetja ali kombinacije načinov
preoblikovanja morata podjetje oziroma Sklad prenesti navadne
delnice oziroma kupnino na sklade v razmerjih iz prvega odstavka
tega člena.
Navadnih delnic iz drugega odstavka tega člena v roku treh let po
uveljavitvi tega zakona ni mogoče prenesti oziroma prodati tuji
pravni ali fizični osebi ter domači pravni osebi, ki je v
večinski lasti tujih oseb, razen s soglasjem Agencije na podlagi
strategije Republike Slovenije do tujih vlaganj.
Interna razdelitev delnic
23. člen
Podjetje zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojenim delavcem
podjetja lahko razdeli navadne delnice za največ 20 % vrednosti
družbenega kapitala po otvoritveni bilanci.
Delnice iz prvega odstavka tega člena se glasijo na ime in so
neprenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem.
Preostanek delnic do 20 % vrednosti družbenega kapitala iz prvega
odstavka tega člena, ki niso bile razdeljene, lahko podjetje na
podlagi internega razpisa zamenja za certifikate ožjih družinskih
članov zaposlenih, ali pa prenese na Sklad za namene odprodaje
pooblaščenim investicijskim družbam.
Pravico do delnic po prvem odstavku tega člena imajo tudi
zaposleni in bivši zaposleni ter upokojeni delavci v družbah, ki
so na podlagi navadnih delnic v lasti podjetja, ki razdeli
delnice po tem členu.
Podjetje razdeli delnice zaposlenim in bivšim zaposlenim ter
upokojenim delavcem po vrednosti iz otvoritvene bilance v zameno
za lastniške certifikate iz 31. člena tega zakona oziroma za
potrdila za neizplačani del neto osebnih dohodkov, znižanih do
ravni, ki jo v skladu s 33. členom Splošne kolektivne pogodbe za
gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90 in 11/93) določajo
kolektivne pogodbe dejavnosti do 1. 1. 1993 iz 25.a člena tega
zakona.
Če zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci predložijo
podjetju lastniške certifikate ali potrdila iz 25.a člena tega
zakona v vrednosti, ki presega 20% vrednosti družbenega kapitala
po otvoritveni bilanci, se presežni certifikati ali potrdila iz
25.a člena tega zakona lahko uporabijo tudi za notranji odkup
delnic.
Notranji odkup delnic
24. člen
Pravico do nakupa delnic po drugem odstavku 25. člena tega zakona
imajo vsi zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci
podjetja.
Pravico do nakupa delnic po drugem odstavku 25. člena tega zakona
imajo tudi zaposleni in bivši zaposleni ter upokojeni delavci v
družbah s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so na podlagi
navadnih delnic v lasti podjetja, ki se preoblikuje z notranjim
odkupom delnic podjetja.
Odkup delnic v korist upravičencem iz tega člena izvede podjetje.
25. člen
********************
(glej opombo (7))
********************
Pri notranjem odkupu delnic podjetje najprej prenese delnice na
sklade iz 22. člena in opravi interno razdelitev delnic po 23.
členu tega zakona.
Podjetje za družbeni kapital, ki ga predvidi v programu
notranjega odkupa prenese na Sklad navadne delnice. Podjetje mora
takoj odkupiti od Sklada 20 % po tem odstavku prenešenih delnic.
Vrednost delnic v programu notranjega odkupa se določi na podlagi
vrednosti iz otvoritvene bilance ali na podlagi ocene
pooblaščenih ocenjevalcev, pri čemer se pri odkupu upošteva 50 %
popust. Otvoritvena bilanca se valorizira z indeksom
drobnoprodajnih cen do dneva vplačila delnic. Pri odkupu mora
sodelovati več kot tretjina zaposlenih v podjetju.
V naslednjih štirih letih mora podjetje od Sklada odkupiti vsako
leto najmanj eno četrtino delnic iz prejšnjega odstavka tega
člena po vrednosti, določeni na podlagi vrednosti iz otvoritvene
bilance, revalorizirani z indeksom drobnoprodajnih cen do dneva
vplačila kupnine Skladu. Delnice odkupi podjetje v korist
upravičencev notranjega odkupa iz dela dobička, ki pripada
udeležencem programa notranjega odkupa, iz plač in drugih
njihovih sredstev. Dokler se program notranjega odkupa ne
prekine, o razporeditvi dobička, ki pripada udeležencem tega
programa za v skladu s tem programom že odkupljene delnice,
odločajo udeleženci sami. Za vrednost dobička, ki pripada Skladu
nad 2 % vrednosti dividende, Sklad zniža ceno delnic, ki jih
podjetje po programu odkupi to leto.
Za neodkupljene delnice iz prejšnjega odstavka tega člena Sklad
ne uveljavlja glasovalne pravice, razen pri odločitvah o
razdelitvi, pripojitvi, spojitvi in prenehanju podjetja, pri
povečanju in zmanjševanju kapitala ter pri prodaji, vlaganju ali
zakupu znatnega dela sredstev. Ostale pravice iz neodkupljenih
delnic mirujejo.
Vplačilo v podjetje za nakup delnic pred preoblikovanjem se od
dneva vplačila do dneva nakupa revalorizira s stopnjo rasti cen
na drobno ter obrestuje po 8 % letni obrestni meri.
Če podjetje v tekočem letu ne odkupi delnic v skladu s programom
notranjega odkupa, lahko Sklad za neodkupljene delnice v tekočem
letu uveljavi polne glasovalne pravice in z delnicami prosto
razpolaga.
Vplačila delnic po drugem odstavku tega člena so:
- denarna vplačila,
- obračunani, toda neizplačani del osebnih dohodkov po poravnavi
davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov, če se zaposleni s tem
strinja,
- vplačila v podjetje za nakup delnic pred preoblikovanjem,
- zamenjava obveznic ali drugih vrednostnih papirjev za delnice,
če se organ upravljanja podjetja s tem strinja in če se tako
odloči imetnik vrednostnega papirja,
- zamenjava presežnih lastninskih certifikatov, v skladu s 23.
členom tega zakona.
- potrdila za neizplačani del neto osnovnih osebnih dohodkov,
znižanih do ravni, ki jo v skladu s 33. členom Splošne kolektivne
pogodbe za gospodarstvo določajo kolektivne pogodbe dejavnosti do
1. 1. 1993 iz 25.a člena.
Upravičenci vplačujejo delnice v podjetju.
Podjetje kupnino v gotovini, v primerih iz pete in šeste alinee
sedmega odstavka tega člena pa prejete lastniške certifikate
oziroma potrdila, prenese Skladu še pred vpisom lastninskega
preoblikovanja v sodni register. Potrdilo o vplačilu Skladu je
pogoj za vpis preoblikovanja v sodni register.
Podjetje za nakup navadnih delnic zaposlenim ne sme dajati
kreditov ali kakršnihkoli jamstev.
25a. člen
Podjetje lahko opravi interno razdelitev delnic za notranji odkup
tudi na podlagi potrdil, ki jih podjetje lahko izda zaposlenim
delavcem na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih osebnih
dohodkov, znižanih do ravni, ki jo v skladu s 33. členom Splošne
kolektivne pogodbe za gospodarstvo določajo kolektivne pogodbe
dejavnosti, za čas od sprejema kolektivne pogodbe do 1. 1. 1993.
Že izdane listine, s katerimi je bila delavcu priznana terjatev
do podjetja v višini neizplačanega dela neto osebnega dohodka do
višine osnovnih osebnih dohodkov, ki jo v skladu s 33. členom
Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo določajo kolektivne
pogodbe dejavnosti, se zamenjajo s potrdili iz prejšnjega
odstavka.
Obveznosti za neizplačane osebne dohodke do višine neto osnovnih
osebnih dohodkov, ki jo v skladu s 33. členom Splošne kolektivne
pogodbe za gospodarstvo določajo kolektivne pogodbe do 1. 1.
1993, se ne izkazujejo v otvoritveni bilanci podjetja.
Če podjetje ni obračunalo in plačalo prispevkov in davkov na neto
osnovne osebne dohodke iz tega člena zakona, podjetje izda in
prenese delnice v tej višini na Kapitalski sklad pokojninskega in
invalidskega zavarovanja. Za vrednost izdanih in prenešenih
delnic se zmanjša vrednost družbenega kapitala, ki ga podjetje po
programu lastninskega preoblikovanja nameni za interno razdelitev
delnic ali notranji odkup.
Prodaja delnic podjetja
26. člen
Kadar se prodaja podjetja opravi kot celotna ali delna prodaja
delnic podjetja domačim ali tujim osebam, se prodaja opravi na
podlagi javnega razpisa z zbiranjem ponudb, z javno prodajo
delnic ali na javni dražbi. Podjetje določi ceno delnic na
podlagi ocenjene vrednosti podjetja, revalorizirane z indeksom
drobnoprodajnih cen do dneva razpisa, prodaje ali javne dražbe.
Pod enakimi pogoji imajo predkupno pravico državljani Republike
Slovenije.
Imetnik lahko uporabi lastniške certifikate za nakup delnic
podjetij, ki se preoblikujejo z javno prodajo delnic, vendar
največ do 60% celotne vrednosti podjetja, preostali del kupnine
pa podjetje v obliki gotovine ali navadnih delnic prenese na
sklade iz 22. člena tega zakona.
Podjetje lahko pri pripravi otvoritvene bilance oblikuje rezerve.
Način oblikovanja rezerv predpiše Vlada Republike Slovenije na
predlog Agencije.
Pogodbo o prodaji sklene Sklad potem, ko podjetje nanj prenese
navadne delnice iz 22. člena tega zakona. Kupnina pripada Skladu.
Prodaja vseh sredstev podjetja
27. člen
Kadar se prodaja opravi kot prodaja vseh sredstev, pogodbo sklene
Sklad, na katerega podjetje pred tem prenese celotni družbeni
kapital podjetja. Kupnina pripada Skladu. Podjetje preneha z
dnem, določenim s prodajno pogodbo in se izbriše iz sodnega
registra. Vse obveznosti podjetja prevzame Sklad.
Z dnem prenehanja podjetja nastopijo za delavce podjetja enake
pravne posledice kot ob začetku stečajnega postopka. S prodajno
pogodbo se lahko določijo pravice delavcev, da se zaposlijo pri
kupcu ali drugje, ter druge pravice.
Sklad pošlje pogodbo o prodaji sredstev sodišču, ki izbriše
podjetje iz sodnega registra in objavi izbris v Uradnem listu
Republike Slovenije na stroške Sklada.
Kadar se prodaja podjetja opravi kot prodaja vseh sredstev,
podjetju ni potrebno pripraviti otvoritvene bilance po 4. členu
tega zakona.
Sredstva kupnine po tem členu, po pokritju vseh obveznosti
podjetja, se uporabijo namensko za ukrepe aktivne politike
zaposlovanja.
Preoblikovanje podjetja z večanjem lastniškega kapitala
28. člen
Podjetje se lahko preoblikuje z večanjem lastniškega kapitala na
podlagi otvoritvene bilance oziroma po ocenjeni vrednosti
podjetja, če se pri tem poveča lastniški kapital za več kot 10 %
obstoječega lastniškega kapitala podjetja.
Podjetje izda delnice za obstoječi kapital in nove delnice na
podlagi otvoritvene bilance podjetja in najprej prenese delnice
na sklade iz 22. člena. Podjetje določi ceno novim delnicam na
podlagi ocenjene vrednosti podjetja ter jih proda z zbiranjem
ponudb, z javno prodajo delnic ali z javno dražbo.
Načini vplačil delnic pri tem načinu preoblikovanja so:
- denarna vplačila,
- obračunani, toda neizplačani del osebnih dohodkov po poravnavi
davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov, če se zaposleni s tem
strinja,
- vplačila v podjetje za nakup delnic pred preoblikovanjem,
- zamenjava obveznic ali drugih vrednostnih papirjev za delnice,
če se organ upravljanja podjetja s tem strinja in če tako odloči
imetnik vrednostnega papirja,
- zamenjava obveznosti podjetja za delnice, če se s tem strinjata
organ upravljanja in upnik,
- z vplačili v obliki stvari in pravic po ocenjeni vrednosti.
Kupci vplačujejo kupnino podjetju. Podjetje lahko kupnino uporabi
le za investicije v osnovna sredstva ali za vračilo dolgoročnih
obveznosti podjetja.
Vplačilo v podjetje za nakup delnic pred preoblikovanjem se od
dneva vplačila do dneva nakupa revalorizira s stopnjo rasti cen
na drobno ter obrestuje po 8 % letni obrestni meri.
Podjetje za preoblikovanje po tem načinu ne sme dajati kreditov
ali kakršnihkoli jamstev.
Prenos delnic na Sklad Republike Slovenije za razvoj
29. člen
Podjetje delnice, ki so preostale, potem ko je opravilo prenose,
razdelitev delnic in prodaje po določilih 22., 23., 25. in 26.
člena tega zakona, prenese na Sklad kot prednostne delnice ali
kot navadne delnice po tem zakonu. O vrsti delnic, ki jih prenese
na Sklad, odloča organ upravljanja podjetja.
30. člen
Prednostna delnica:
- se glasi na ime Sklada,
- je kumulativna,
- daje prednostno pravico do fiksne dividende v višini 2 % letno
pred izplačilom dividend na navadne delnice,
- je participativna (če dividenda navadne delnice presega fiksno
dividendo, daje participativna prednostna delnica enako dividendo
kot navadna delnica),
- ima nominalno vrednost, ki je mnogokratnik števila 10,
- daje glasovalno pravico sorazmerno deležu v kapitalu podjetja
pri odločitvah o razdelitvi, pripojitvi, spojitvi in prenehanju
podjetja, pri povečanju in zmanjševanju kapitala, in pri prodaji,
vlaganju ali zakupu znatnega dela sredstev, ne daje pa pri teh
vprašanjih pravice do predlaganja; pri drugih vprašanjih ne daje
glasovalne pravice,
- daje ob stečaju ali likvidaciji pravico do sorazmernega
poplačila pred poplačilom navadnim delničarjem.
Podjetje ima pri odkupu prednostnih ali navadnih delnic,
prenešenih na Sklad po 29. členu tega zakona, predkupno pravico,
ki jo lahko uveljavlja v roku 45 dni po prejemu obvestila o
eventualni prodaji. Tako odkupljene delnice se v tem primeru
umaknejo in razveljavijo.
IV. Lastniški certifikati
31. člen
Za brezplačno razdelitev dela družbenega kapitala podjetij se
osebam, ki so bile državljani Republike Slovenije dne 5. 12. 1992
izdajo lastniški certifikati.
Lastniški certifikat lahko imetnik uporabi:
- za pridobitev delnic ali deležev v podjetju, kjer je ali je bil
zaposlen, v okviru interne razdelitve delnic (23. člen zakona),
- za pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb (36.
člen zakona),
- za nakup delnic podjetij, ki se preoblikujejo z javno prodajo
delnic,
- za nakup delnic ali drugega premoženja Republike Slovenije ter
podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnosti v odkup za
lastniške certifikate.
Lastniške certifikate izda Republika Slovenija v skupni vrednosti
do 40 % vrednosti celotnega družbenega kapitala podjetij v
Republiki Sloveniji, ki se lastninsko preoblikujejo. Če nominalna
vrednost vseh izdanih certifikatov ne dosega 40% vrednosti
celotnega družbenega kapitala v Republiki Sloveniji, ki se
lastninsko preoblikuje, se do te vrednosti lahko izdajo novi
lastniški certifikati. Lastniški certifikati se izdajo
državljanom Republike Slovenije glede na njihovo starost na dan
5. 12. 1992 v naslednji nominalni vrednosti:
- v višini 100.000 tolarjev osebam v starosti do dopolnjenega 18.
leta,
- v višini 200.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 18.
leta do dopolnjenega 23. leta,
- v višini 250.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 23.
leta do dopolnjenega 28. leta,
- v višini 300.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 28.
leta do dopolnjenega 38. leta,
- v višini 350.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 38.
leta do dopolnjenega 48. leta,
- v višini 400.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 48.
leta dalje.
Lastniški certifikati so imenski in neprenosljivi, lahko pa se
dedujejo.
Organom, ki bodo izdajali lastniške certifikate, so za potrebe
izvajanja zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, dostopni
podatki v vseh obstoječih zbirkah podatkov v Republiki Sloveniji
o imenih in priimkih upravičencev, njihovem stalnem ali začasnem
bivališču, državljanstvu in enotni matični številki občana.
Lastniški certifikati se lahko izdajo v vrednosti do višine,
določene v pravnomočni odločbi, tudi upravičencu do odškodnine po
predpisih o denacionalizaciji ali njegovemu pravnemu nasledniku,
če ta to zahteva in če s tem soglaša Slovenski odškodninski
sklad. Ti lastniški certifikati ne dajo pravice do popusta pri
notranjem odkupu delnic.
Poleg lastniških certifikatov iz tretjega odstavka tega člena
izda Republika Slovenija zaposlenim v javnih zavodih, državnih
organih in drugih organih in organizacijah, ki se pretežno
financirajo iz proračunskih sredstev, lastniške certifikate za
razliko med izplačanimi plačami in neizplačanimi plačami v skladu
s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1. 1.
1992 do 31. 10. 1992. Te certifikate lahko imetnik uporabi za
namene iz četrte alinee drugega odstavka tega člena.
Podrobnejša navodila glede izdaje, razdelitve lastniških
certifikatov državljanom in njihove uporabe predpiše Vlada
Republike Slovenije.
V. Sklad Republike Slovenije za razvoj
32. člen
Sklad Republike Slovenije za razvoj v skladu s tem zakonom
upravlja in razpolaga z delnicami in drugimi vrednostnimi
papirji, ki jih pridobi v postopkih preoblikovanja.
Pristojnosti, pravice, obveznosti in odgovornosti Sklada se
uredijo s posebnim zakonom.
33. člen
Likvidna oziroma denarna sredstva in prihodke iz upravljanja z
vrednostnimi papirji, ki jih Sklad pridobi v postopkih
preoblikovanja po tem zakonu, se uporabijo v skladu s posebnim
zakonom za sanacijo podjetij in gospodarstva, za spodbujanje in
kreditiranje izvoza, za tehnološke in razvojne projekte in
ekološke investicije za ohranitev poseljenosti slovenskega
podeželja, za razvoj malega gospodarstva, za plačilo vojne
odškodnine zlasti internirancem in pregnancem ter civilnim
invalidom vojne, za politične preganjance, za investicije v javni
sektor gospodarstva ter za ustvarjanje gospodarske osnove za
avtohtone narodne skupnosti.
V skladu s posebnimi zakoni se v okviru sredstev, določenih v
prvem odstavku, ustanovijo:
1. Ekološko razvojni sklad,
2. Tehnološko razvojni sklad,
3. Sklad za poplačilo vojne odškodnine,
4. Sklad za ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja.
VI. Pooblaščene investicijske družbe
34. člen
Pooblaščene investicijske družbe so delniške družbe, urejene s
posebnim zakonom.
35. člen
Sklad delnice podjetij, pridobljene po 22. členu in tretjem
odstavku 23. člena tega zakona, proda pooblaščenim investicijskim
družbam za denarna sredstva ali v zameno za lastniške
certifikate, ki jih te zbirajo od državljanov Republike
Slovenije. Postopek prodaje mora biti javen in konkurenčen.
Podrobnejše predpise o načinu prodaje določi Vlada Republike
Slovenije na predlog Sklada.
36. člen
Pooblaščene investicijske družbe lahko v postopkih javnega
zbiranja lastniških certifikatov pod pogoji in na način, ki ga
predpiše Vlada Republike Slovenije, zbirajo od državljanov
Republike Slovenije lastniške certifikate z namenom, da po 35.
členu tega zakona kupijo delnice, izdane v postopkih lastninskega
preoblikovanja podjetij. Pooblaščene investicijske družbe
državljanom Republike Slovenije v zameno za lastniške certifikate
izdajo delnice pooblaščenih investicijskih družb v nominalni
vrednosti, ki ustreza vrednosti lastniškega certifikata.
VII. Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in
privatizacijo
37. člen
Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in
privatizacijo opravlja strokovne in tehnične posle v procesih
lastninskega preoblikovanja podjetij ter izvaja javna pooblastila
v skladu z zakonom.
Pristojnosti, pravice, obveznosti in odgovornosti Agencije ureja
poseben zakon.
V postopkih preoblikovanja izdaja Agencija odločbe po pravilih
splošnega upravnega postopka. Zoper odločbe Agencije je mogoča
pritožba na ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose in razvoj.
Odločba ministrstva je dokončna in je zoper njo možen upravni
spor.
38. člen
Vrednost podjetja ocenjujejo posamezniki ali organizacije, ki jim
Agencija izda licenco (v nadaljnjem besedilu. pooblaščeni
ocenjevalci).
Agencija predpisuje pogoje in postopek za pridobitev licence za
ocenjevanje vrednosti podjetij.
Ocena vrednosti podjetij mora biti v skladu s standardi in načeli
ocenjevanja vrednosti podjetij, ki jih predpiše Agencija.
VIII. Slovenski odškodninski sklad
39. člen
Slovenski odškodninski sklad, ustanovljen s posebnim zakonom,
pridobi 10 % vrednosti posameznega podjetja v delnicah ali v
kupnini v skladu z 22. členom tega zakona. Druge vire sredstev,
organiziranost, pristojnosti, pravice in obveznosti
Odškodninskega sklada se uredijo s posebnim zakonom.
IX. Kapitalski sklad pokojninskega
in invalidskega zavarovanja
40. člen
Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
ustanovljen s posebnim zakonom, pridobi 10 % vrednosti
posameznega podjetja v delnicah ali v kupnini v skladu z 22.
členom tega zakona. Druge vire sredstev, organiziranost,
pristojnosti, pravice in obveznosti Pokojninskega sklada ureja
poseben zakon.
X. Likvidacija in stečaj
41. člen
V primeru likvidacije ali stečaja podjetja pred njegovim
lastninskim preoblikovanjem se po končanih postopkih preostanek
premoženja v sorazmerju družbenega kapitala v trajnem kapitalu
podjetja prenese na Sklad.
XI. Preoblikovanje podjetij s tujim kapitalom
42. člen
Podjetja, ki poslujejo s tujim kapitalom kot podjetja v mešani
lastnini, se preoblikujejo po sporazumu s tujcem, vendar
najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Če do
sporazuma v tem roku ne pride, pristojnosti glede izbire in
izvedbe postopka preoblikovanja po tem zakonu preidejo na
Agencijo.
XII. Kazenske določbe
43. člen
Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za
gospodarski prestopek podjetje:
- če v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena tega zakona na
podlagi začasne odredbe ne popiše in ne izloči sredstva in
nepremičnine,
- če v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena tega zakona na
podlagi začasne odredbe ne prenese na Sklad navadnih delnic,
- če v nasprotju z 22. členom tega zakona ne izda in ne prenese
na Odškodninski sklad, na Pokojninski sklad in na Sklad z zakonom
določenih odstotkov navadnih delnic,
- če v nasprotju z devetim odstavkom 25. člena tega zakona ne
nakaže kupnine Skladu pred vpisom preoblikovanja v sodni
register,
- če v nasprotju z 29. členom tega zakona ob preoblikovanju ne
prenese na Sklad prednostnih oziroma navadnih delnic,
- če v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena tega zakona brez
soglasja Agencije kakorkoli razpolaga s sredstvi večje vrednosti,
kadar to presega okvir rednega poslovanja podjetja,
- če v nasprotju s prvim odstavkom 45. člena tega zakona ne
uskladi lastninskih razmerij s tem zakonom,
- če v nasprotju s petim odstavkom 49. člena tega zakona ne
izroči revizijskemu organu poročila s prikazom postopkov ter
dokumentov o izvedenih postopkih lastninskega preoblikovanja.
Z denarno kaznijo najmanj 125.000 tolarjev se za gospodarski
prestopek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna
oseba pravne osebe, ki stori dejanje po tem členu.
XIII. Prehodne in končne določbe
44. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona so prepovedane vse statusne
spremembe, ki predstavljajo kakršnokoli spremembo v strukturi
osnovnega kapitala podjetja, dokler se podjetje ne preoblikuje v
skladu s tem zakonom.
Dokler se podjetje ne preoblikuje v skladu s tem zakonom, lahko
samo s predhodnim soglasjem Agencije prodaja, vlaga ali kakorkoli
razpolaga s sredstvi večje vrednosti, če to presega okvir rednega
poslovanja podjetja.
Šteje se, da so sredstva večje vrednosti, če ena ali več manjših
transakcij v obračunskem letu presega tolarsko protivrednost
100.000 ECU ali 10 % knjižne vrednosti družbenega kapitala
podjetja.
45. člen
Podjetja, ki so se preoblikovala v kapitalske družbe z izdajo
internih delnic oziroma potrdil o deležih po zakonu o družbenem
kapitalu (Uradni list SFRJ, št. 84/89 in 46/90), morajo v roku
treh mesecev po uveljavitvi tega zakona in pred pričetkom
preoblikovanja po tem zakonu pripraviti program uskladitve
lastninskih razmerij s tem zakonom glede popustov, načina
izvedenih vplačil ter sorazmernih upravljalskih pravic glede na
ocenjeno vrednost družbenega kapitala.
Podjetje ne more pričeti postopka preoblikovanja po tem zakonu,
če pred tem ne pridobi soglasje Agencije o uskladitvi lastninskih
razmerij po prejšnjem odstavku tega člena. Agencija lahko pred
izdajo soglasja zahteva pregled poslovanja podjetja in dosedanjih
postopkov preoblikovanja.
Vsako razpolaganje z družbenim kapitalom podjetja iz prvega
odstavka tega člena, od uveljavitve tega zakona dalje do
uskladitve lastninskih razmerij po tem členu, je nično.
46. člen
Pri preoblikovanju podjetij, ki imajo lastniške deleže v drugih
podjetjih oziroma delnice drugih podjetij s sedežem v Republiki
Sloveniji, lahko Agencija zahteva, da podjetje v program
lastninjenja vključi zaposlene v podjetjih, v katerih ima delnice
ali lastniške deleže, oziroma da dajo k programu lastninjenja ta
podjetja svoje soglasje.
Če je podjetje do uveljavitve tega zakona izdalo za družbeni
kapital prednostne delnice, ki presegajo eno četrtino trajnih
virov podjetja, lahko Agencija zahteva, da pri sprejemu programa
lastninskega preoblikovanja iz 19. člena tega zakona sodelujejo
tudi zaposleni delavci v teh podjetjih.
47. člen
Podjetja, v katero so druge pravne osebe po zakonu o združenem
delu (Uradni list SFRJ, št. 53776, 57/83, 85/87 in 40/89)
združile, vložile ali prenesle sredstva z obveznostjo vračanja
sredstev ali udeležbo na dobičku, morajo pred preoblikovanjem po
tem zakonu ta razmerja urediti s pogodbo.
Pravne osebe, ki poslujejo z družbenim kapitalom in ki so jih
ustanovili delovni ljudje in civilne pravne osebe po zakonu o
ustanavljanju delovnih organizacij, ki jih ustanavljajo delovni
ljudje in civilne pravne osebe (Uradni list SRS, št. 17/88), se
preoblikujejo po tem zakonu v kapitalske družbe, tako da
ustanovitelj take pravne osebe postane lastnik družbe, če iz akta
o ustanovitvi take pravne osebe izhaja, da so bila vsa sredstva
za njeno ustanovitev in delovanje lastna sredstva ustanovitelja.
Za vpis preoblikovanja v sodni register predloži podjetje samo
akt o preoblikovanju.
Podjetja, ki upravljajo s sredstvi, ki so jih na osnovi pogodb
financirale fizične in pravne osebe se preoblikujejo po tem
zakonu v kapitalske družbe. Posameznim soinvestitorjem se prizna
solastništvo družbe v sorazmernem deležu njegovega vložka.
48. člen
********************
(glej opombo (7))
********************
Pred začetkom preoblikovanja se v podjetjih ali v od njih
odvisnih ali povezanih podjetjih, ki so se v času od 1. 1. 1990
do uveljavitve tega zakona kakorkoli statusno preoblikovala,
reorganizirala, brezplačno prenašala družbeni kapital ali
ustanavljala in vlagala v nova podjetja ali so prenašala
posamezne poslovne funkcije na druga podjetja, opravi finančni,
računovodski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in
pravilnosti poslovanja (v nadaljnjem besedilu: postopek
revizije), če obstaja utemeljen sum, da je pri tem prišlo do
oškodovanja družbene lastnine.
Postopek revizije se opravi, če predlagatelji ocenijo, da obstaja
utemeljen sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine,
zlasti če je prišlo:
- do zmanjšanja premoženja podjetja;
- do nakupa podjetja ali dela podjetja ali preoblikovanja z
večanjem lastniškega kapitala s strani zaposlenih ali dela
zaposlenih v tem podjetju, njihovih družinskih članov ali tretjih
oseb na podlagi kreditov brez revalorizacije ali z začetnim
moratorijem na plačevanje glavnice ali z garancijo, ali na osnovi
depozita podjetja;
- do prenosa poslovnih funkcij in učinkov na eno ali več
podjetij, ki so pod lastniško kontrolo ali v delni ali popolni
lasti zaposlenih, njihovih družinskih članov ali drugih pravnih
ali fizičnih oseb (by pass podjetja);
- do ustanovitve podjetja v zasebni ali mešani lastnini, če so
bili ustanovitelji ali soustanovitelji delavec ali delavci
podjetja ali njihovi družinski člani;
- do delne ali celotne prodaje podjetja;
- do sklenitve škodljivih pogodb ali drugih pravnih poslov ter
dejanj, na podlagi katerih je prišlo do oškodovanja družbene
lastnine;
- do izvedbe lastninske preobrazbe na osnovi izdaje prednostnih
delnic za družbeni kapital;
- do statutarnih določb, ali določb v pogodbi o ustanovitvi ali
drugih normativnih aktih na podlagi katerih so bile posameznim
skupinam ali posameznikom zagotovljene neupravičene prednosti;
- do brezplačnih prenosov družbenega kapitala ali
- če je prišlo do vlaganja sredstev ali ustanavljanja novih
podjetij v mešani lastnini v upravljalskih in drugih razmerjih,
ki ne ustrezajo sorazmernemu delu vloženega kapitala,
- če je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja za več kot
eno tretjino vrednosti pogodbenega predmeta v primerih, ko je
podjetje sklenilo pravni posel z lastnimi ali drugimi podjetji, v
zasebni ali mešani lastnini, doma ali v tujini.
48a. člen
********************
(glej opombo (7))
********************
Domneva se, tudi v morebitnih pravdnih postopkih, da je družbena
lastnina oškodovana v naslednjih primerih:
1. če je podjetje samo ali preko druge pravne osebe odobrilo
zaposlenim delavcem posojila po obrestni meri, nižji od stopnje
rasti cen na drobno v preteklem mesecu, preračunani na letno
raven, in po realni obrestni meri 8% (v nadaljevanju: R + 8), na
podlagi katerih so zaposleni delavci že pred odplačilom posojila
pridobili lastniške deleže v višini celotnega odobrenega
posojila;
2. če je podjetje prodalo sredstva tako, da je za nakup odobrilo
posojilo po nižji obrestni meri od R + 8%;
3. če je podjetje sklenilo najemno pogodbo za nepremičnine ali
premičnine za nižjo najemnino od najemnine, določene s predpisi
občine, v kateri leži nepremičnina, oziroma za najemnino, ki ne
zagotavlja pokrivanja stroškov predpisane amortizacije,
vzdrževanja in drugih stroškov v najem danih sredstev;
4. če podjetje ob delitvi dobička ni zagotovilo:
- oblikovanja obveznega rezervnega sklada,
- pred razdelitvijo dobička oblikovanja poslovnega sklada najmanj
v višini 6% povprečne vrednosti družbenega kapitala; ta odstotek
se poveča v enakem razmerju, kot se je povečalo izplačilo plač
glede na osnovne osebne dohodke v skladu s 33. členom splošne
kolektivne pogodbe za gospodarstvo,
- delitve akumulacije na družbeni in zasebni kapital v enakem
razmerju, kot so vplačani deleži posameznih vrst lastnine v
celotnem kapitalu podjetja;
5. če je podjetje izdalo prednostne delnice za družbeni kapital
in s tem omogočilo nesorazmerno delitev dobička v škodo
družbenega kapitala;
6. če je podjetje izplačevalo pavšalne zneske potnih stroškov,
dnevnic ter drugih izplačil (regresi, jubilejne nagrade,
zavarovalne premije in drugo), pa ta izplačila niso dokumentirana
z listinami o nastalih stroških ali kalkulacije niso utemeljene,
prejemniki teh izplačil pa so pridobili lastniške deleže
podjetij; kot oškodovanje družbene lastnine se šteje tudi
izplačilo regresa, ki presega bruto plačo zaposlenega;
7. če je podjetje odpisalo terjatve, pa odpis ni utemeljen z
ustreznimi dejstvi ali dokazili (kot n.pr. sodni spor, prerekana
terjatev, stečaj oziroma likvidacija dolžnika, druga
argumentirana dejstva, ki dokazujejo, da je terjatev dvomljiva
ali sporna) oziroma ni bil sprožen postopek izterjave;
8. če je podjetje neodplačno preneslo družbeni kapital izven
sestavljenih oblik, če je bila vrednost družbenega kapitala ob
tem zmanjšana;
9. če je podjetje najemalo kredite od zaposlenih delavcev ali od
podjetij v lasti zaposlenih delavcev ali od drugih fizičnih oseb,
ali izplačevalo obresti na obveznice po višji obrestni meri od
obrestne mere za enake kredite banke, v katerih je imelo podjetje
deponirana sredstva;
10. v vseh drugih primerih, v katerih je kot obrestna mera
določena obrestna mera, nižja od R + 8%, ali ni upoštevana
delitev dobička glede na razmerje udeležbe posameznih oblik
lastnine v celotnem kapitalu podjetja, ali pri dokapitalizaciji
oziroma prodaji podjetja ali dela podjetja ni bila upoštevana
revalorizirana vrednost družbenega kapitala in v drugih primerih
zmanjšanja družbenega kapitala z lastninskim preoblikovanjem.
48b. člen
********************
(glej opombo (7))
********************
Revizijski organ v postopku revizije izda revizijsko poročilo s
pravnim poukom, v katerem v primeru ugotovljenega oškodovanja
družbene lastnine po 48.a členu tega zakona, ki ga je mogoče
odpraviti z uskladitvijo, določi podjetju rok 30 dni od vročitve
revizijskega poročila za uskladitev pravnih poslov in knjiženj
ter vplačilo premalo obračunanih obresti ali vračilo preveč
izplačanih zneskov.
Če podjetje v predpisanem roku ne predloži dokazov o opravljeni
uskladitvi ali če uskladitev zaradi vsebine oškodovanja družbene
lastnine ni mogoča in po obravnavi prejetih pripomb k poročilu
oziroma od dneva, ko je iztekel rok zanje, izda revizijski organ
v zakonitem roku odločbo, s katero naloži podjetju ukrepe, ki so
določeni s tem zakonom. Ta odločba se vroči vsem pravnim in
fizičnim osebam, zavezanim v odločbi, je dokončna ter zoper njo
ni mogoča pritožba in ne upravni spor.
Za izvršitev pravnomočne in izvršljive odločbe skrbita in jo
izvajata revizijski organ in Agencija. Agencija mora v odločbi
naložene ukrepe upoštevati pri odobritvi programa lastninskega
preoblikovanja podjetja in pri izdaji soglasja za vpis v sodni
register ter o tem obvestiti revizijski organ.
S pravnomočno odločbo ugotovljenih terjatev podjetje ne sme
odpisati pred vpisom izvedenega lastninskega preoblikovanja v
sodni register.
Zoper odločbo revizijskega organa po drugem odstavku tega člena
lahko prizadeto podjetje vloži tožbo v pravdnem postopku pri
sodišču. Tožbo v pravdnem postopku lahko vložijo tudi pravne in
fizične osebe, ki jim je bila vročena odločba revizijskega organa
po drugem odstavku tega člena zaradi uskladitev.
Tožbo po prejšnjem odstavku je treba vložiti v 30 dneh od
vročitve odločbe revizijskega organa. Postopek v zvezi s to tožbo
je hiter.
48c. člen
********************
(glej opombo (7))
********************
Če revizijski organ v postopku revizije ugotovi, da je prišlo do
oškodovanja družbene lastnine po 48.a členu zakona, pa v
predpisanem roku ne prejme dokazil o uskladitvi, ali če
uskladitev ni možna, izda odločbo, s katero naloži podjetju
ukrepe, s katerimi zagotovi pravilno izkazovanje višine
družbenega kapitala po stanju na dan 1. 1. 1993, in sicer:
1. Pri oškodovanju družbene lastnine po 1. točki 48.a člena tega
zakona naloži podjetju ukrepe za pravilno izkazovanje družbenega
kapitala in deležev lastniškega kapitala ali vzpostavitev
terjatev do posojilojemalcev.
2. Pri oškodovanju družbene lastnine po 2. točki 48.a člena tega
zakona naloži podjetju vzpostavitev terjatev do posojilojemalca v
revalorizirani vrednosti in povečanje družbenega kapitala.
3. Pri oškodovanju družbene lastnine po 3. točki 48.a člena tega
zakona naloži podjetju vzpostavitev terjatev do najemojemalcev in
povečanje družbenega kapitala.
4. Pri oškodovanju družbene lastnine po 4. točki 48.a člena tega
zakona naloži podjetju ukrepe za pravilno izkazovanje lastninskih
deležev. Za neupravičeno prejeta sredstva posameznikov, ki jih
prejemnik ni investiral v podjetje, pa se podjetju naloži
vzpostavitev terjatve do prejemnika teh sredstev in povečanje
družbenega kapitala.
5. Pri oškodovanju družbene lastnine po 5. točki 48.a člena tega
zakona naloži podjetju ukrepe za pravilno izkazovanje družbenega
kapitala in deležev lastniškega kapitala. V primeru, da je bil
znesek nesorazmerno razporejenega dobička prejemniku izplačan,
naloži revizijski organ podjetju vzpostavitev terjatve do
prejemnika in povečanje družbenega kapitala.
6. Pri oškodovanju družbene lastnine po 6. točki 48.a člena tega
zakona naloži revizijski organ podjetju zmanjšanje lastniških
deležev za neupravičeno pridobljene deleže in povečanje
družbenega kapitala.
7. Pri oškodovanju družbene lastnine po 7. točki 48.a člena tega
zakona naloži podjetju povečanje oziroma vzpostavitev terjatev v
revalorizirani višini in povečanje družbenega kapitala.
8. Pri oškodovanju družbene lastnine po 8. točki 48.a člena tega
zakona naloži podjetju vračilo brezplačno pridobljenega
družbenega kapitala podjetja, ki je družbeni kapital brezplačno
preneslo, in uskladitev delitve revalorizacijskih učinkov in
dobička, kot da družbeni kapital ni bil prenešen.
9. Pri oškodovanju družbene lastnine po 9. točki 48.a člena tega
zakona naloži podjetju vzpostavitev terjatev do posojilodajalcev
in povečanje družbenega kapitala.
10. Pri oškodovanju družbene lastnine po 10. točki 48.a člena
tega zakona naloži podjetju vzpostavitev terjatev do
posojilojemalcev in povečanje družbenega kapitala oziroma ukrepe
za pravilno izkazovanje deležev posamezne oblike lastnine v
celotnem kapitalu podjetja.
49. člen
********************
(glej opombo (7))
********************
Postopek revizije opravi v kontrolnem postopku Služba družbenega
knjigovodstva v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
revizijski organ). Izvedbo postopkov revizije predpiše Vlada
Republike Slovenije.
Postopek revizije lahko v roku štirih mesecev po uveljavitvi tega
zakona zahtevajo organi za notranje zadeve, javni tožilec, javni
pravobranilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja, Agencija,
Sklad, Odškodninski in Pokojninski sklad, upravičenci iz 9. člena
tega zakona, skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek po
uradni dolžnosti lahko začne tudi revizijski organ iz prejšnjega
odstavka.
Pobudo za postopek revizije lahko podajo pri organih iz
prejšnjega odstavka upravičenci iz 9. člena tega zakona,
sindikati ter vsakdo, ki meni, da je v procesih lastninskega
preoblikovanja podjetij iz prejšnjega člena prišlo do škodovanja
družbene lastnine.
Revizijski organ mora s sklepom začeti postopek revizije
najkasneje do 5. maja 1993. O začetku postopka revizije mora
revizijski organ takoj obvestiti podjetje in Agencijo, ki do
zaključka revizijskega postopka ne sme izdati soglasja h programu
preoblikovanja po 19. členu tega zakona in ne soglasja k
preoblikovanju po 20. členu tega zakona.
Podjetja iz prejšnjega člena, v katerih poteka postopek revizije,
so dolžna revizijskemu organu na njegovo zahtevo takoj predložiti
poročilo s prikazom postopkov ter dokumente o izvedenih postopkih
lastninskega preoblikovanja.
49a. člen
********************
(glej opombo (7))
********************
Revizijski postopek se lahko uvede ves čas trajanja lastninskega
preoblikovanja podjetij, pri čemer pa ta postopek ne zadrži
izvedbe lastninskega preoblikovanja podjetja.
50. člen
Revizijski organ o rezultatih izvedene revizije obvesti podjetje,
Agencijo, družbenega pravobranilca samoupravljanja, pristojnega
javnega tožilca oziroma pristojni organ za notranje zadeve ter
organe iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki so vložili
zahtevo za postopek revizije.
********************
(glej opombo (7))
********************
Če v revizijskem postopku niso ugotovljena oškodovanja družbene
lastnine po 48.a členu zakona, pa družbeni pravobranilec
samoupravljanja na podlagi revizijskega poročila oceni, da gre za
oškodovanje po 48. členu zakona, začne v 30 dneh po prejemu
revizijskega poročila ustrezen postopek za razveljavitev ali
ugotovitev ničnosti posameznih dejanj ali pogodb, sklenjenih v
škodo družbenega kapitala, ali postopek za spremembo pogodbeno
dogovorjenih velikosti deležev udeležbe pri upravljanju oziroma
delitvi dobička, če ti niso določeni v skladu z velikostjo
vloženih sredstev. O svoji odločitvi mora takoj pisno obvestiti
podjetje, Agencijo in registrsko sodišče, ki postopek
izpodbijanja oziroma ugotavljanja ničnosti zaznamuje v sodni
register.
Če družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred sodiščem
postopek iz prejšnjega odstavka, je vsako razpolaganje podjetja s
sredstvi večje vrednosti in z družbenim kapitalom podjetja do
pravnomočne odločbe sodišča nično. Do rešitve spora pred sodiščem
ni mogoče začeti ali nadaljevati nobenega statusnega
preoblikovanja, razen če podjetje uskladi dosedanje postopke in
pogodbe v skladu z zahtevami družbenega pravobranilca
samoupravljanja in Agencije. Postopek je hiter ter je v njem
družbeni pravobranilec samoupravljanja oproščen plačila sodnih
taks. V teh postopkih sme družbeni pravobranilec samoupravljanja
pooblastiti odvetnike in druge diplomirane pravnike s pravosodnim
izpitom za zastopanje. Stroške zastopanja po tem členu zakona in
za neuspešne zahtevke družbenega pravobranilca samoupravljanja
krije Sklad.
Če razmerij ni mogoče uskladiti ali če podjetje ne more začeti
ali nadaljevati lastninskega preoblikovanja po prejšnjem odstavku
do izteka rokov po 20. členu tega zakona, celotni družbeni
kapital podjetja preide v last in upravljanje Sklada. Sklad
izvede lastninsko preoblikovanje podjetij v roku enega leta od
dneva vročitve pravnomočne sodne odločbe, v skladu z 18. členom
tega zakona in pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
Če družbeni pravobranilec samoupravljanja na podlagi revizijskega
poročila oceni, da v dosedanjih postopkih lastninskega
preoblikovanja, reorganizacij ali pri poslovanju podjetja ni
prišlo do oškodovanja družbenega kapitala ali če družbeni
pravobranilec samoupravljanja v roku iz drugega odstavka tega
člena ne začne ustreznega postopka, o tem nemudoma obvesti
Agencijo in podjetje, ki lahko nadaljuje postopke lastninskega
preoblikovanja.
V primerih iz prejšnjega odstavka začne rok po 20. členu tega
zakona teči z dnem prejema obvestila, da podjetje lahko nadaljuje
s postopkom lastninskega preoblikovanja.
50a. člen
Ne glede na tretjo alineo prvega odstavka 2. člena tega zakona se
postopek revizije po tem zakonu izvede tudi v podjetjih, katerih
dejavnost je prirejanje iger na srečo.
Ne glede na šesto alineo prvega odstavka 2. člena tega zakona se
postopek revizije po tem zakonu izvede tudi v podjetjih, ki so v
stečajnem postopku.
51. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o družbenem
kapitalu (Uradni list SFRJ, št. 84/89 in 46/90) in 36. člen
zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in
61/90), 145. b člen zakona o podjetjih pa se ne uporablja za
družbena in mešana podjetja za razpolaganje z družbenim
kapitalom.
V postopku preoblikovanja podjetij lahko podjetja s soglasjem
Agencije v program preoblikovanja iz 19. člena tega zakon
vključijo tudi neodplačne prenose sredstev in družbenega
kapitala.
****************************************************************
(Vsi izvedeni neodplačni prenosi družbenih sredstev iz enega
podjetja na druge pravne osebe so nični.)
****************************************************************
US je zadržalo izvrševanje tega odstavka do sprejetja končne
odločitve: RS-43/93 - glej opombo (3)
****************************************************************
Razveljavljen tretji odstavek: Odločba US RS-32/94 - glej opombo
(4)
****************************************************************
52. člen
Roki iz tega zakona začnejo teči po preteku šestih mesecev od
dneva uveljavitve zakona, razen rokov po 11. členu, petem
odstavku 19. člena, tretjem odstavku 20. člena, tretjem odstavku
45. člena in 49. členu tega zakona, ki začnejo teči z dnem
uveljavitve tega zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena začnejo v primerih, ko v
šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona ni sprejet Zakon
o gospodarskih družbah in niso sprejeti vsi predpisi, ki jih
sprejema Vlada Republike Slovenije po tem zakonu, roki teči z
dnem, ko stopijo v veljavo predpisi iz 4., 19., 31. in 36. člena
tega zakona.
53. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
********************
(Objavljeno 20. 11 1992)
********************
(1) Zakon o spremembah zakona o lastninskem preoblikovanju
podjetij (Uradni list RS, št. 7-290/93), objavljen 4. 2. 1993,
velja od 5. 2. 1993
********************
(2) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 31-1309/93),
objavljen 11. 6. 1993, velja od 12. 6. 1993
********************
(3) Sklep ustavnega sodišča št. U-I-133/93-19, z dne 15. 7. 1993
o zadržanju izvrševanja tretjega odstavka 51. člena zakona o
lastninskem preoblikovanju podjetij in o zavrnitvi predloga za
zadržanje izvrševanja besedila za vejico v predzadnji in zadnji
vrstici drugega odstavka 48.b člena ter petega in šestega
odstavka 48.b člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij
(Uradni list RS, št. 43-1736/93), objavljen 24. 7. 1993, velja od
25. 7. 1993
********************
(4) Odločba ustavnega sodišča št. U-I-133/93-56 z dne 31. 3. 1994
o razveljavitvi tretjega odstavka 51. člena in o ugotovitvi, da
določbe 48.a, 48.b in 48.c člena zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij niso v neskladju z ustavo (Uradni list
RS, št. 32-1331/94), objavljena 10. 6. 1994, velja od 11. 6. 1994
********************
(5) Odločba ustavnega sodišča št. U-I-77/93 z dne 6. 7. 1995 o
ugotovitvi, da določba prvega odstavka 5. člena zakona o
lastninskem preoblikovanju podjetij ni v neskladju z ustavo;
ugotovitvi, da določba drugega odstavka 5. člena zakona o
lastninskem preoblikovanju podjetij ni v neskladju z ustavo,
kolikor se razume tako, da je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
dolžan skleniti z dosedanjimi upravljalci kmetijskih zemljišč
zakupne pogodbe ali jim dodeliti koncesije za kmetijska
zemljišča; ter ugotovitvi, da zakon o lastninskem preoblikovanju
podjetij ni v skladu z ustavo, kolikor ne ureja časa trajanja
prehodnega obdobja do sklenitve zakupnih pogodb oziroma do
podelitve koncesij ter načina reševanja sporov v zvezi s tem, in
kolikor ne določa načina in postopka za določitev odškodnine
zaradi zmanjšanja vrednosti vlog tujih vlagateljev v podjetja,
kadar in kolikor je država k temu zavezana z mednarodnimi
pogodbami (Uradni list RS, št. 43-2049/95), objavljena 26. 7.
1995, velja od 27. 7. 1995
********************
(6) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij (ZLPP-C) (Uradni list RS, št. 1-3/96),
objavljen 12. 1. 1996, velja od 13. 1. 1996
********************
(7) Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb
v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO) (Uradni list RS, št.
30-1224/98), objavljen 16. 4. 1998, ki velja od 1. 5. 1998,
določa tudi:
"63. člen
(prenehanje veljavnosti ZLPP z izjemo posameznih določb)
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o
lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92,
7/93, 31/93 in 1/96).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe drugega
odstavka 13. člena in 25. člena ZLPP uporabljajo še naprej glede
podjetij, ki so pridobila soglasje agencije iz četrtega odstavka
20. člena ZLPP pred uveljavitvijo tega zakona, razen če je bilo
to soglasje razveljavljeno oziroma odpravljeno in podjetij, ki
pridobijo ustrezno soglasje agencije pred iztekom rokov iz
drugega oziroma tretjega odstavka 3. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se določbe 48.
in 48.a člena ZLPP uporabljajo še naprej za uveljavljanje
zahtevkov iz naslova oškodovanja premoženja in družbenega
kapitala.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se 48. in 48.a
člen, prvi, drugi in tretji odstavek 48.b člena, 48.c člena, prvi
odstavek 49. člena in 49.a člena ter drugi in tretji odstavek 50.
člena ZLPP smiselno uporabljajo še naprej za postopke revizij, ki
jih opravlja agencija za revidiranje na podlagi zakona o Agenciji
Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja
podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet,
nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 in
58/95) ter za postopke in stroške družbenega pravobranilca.
(5) Zaradi ugotavljanja oškodovanja družbenega premoženja iz
prvega odstavka 6. člena tega zakona lahko agencija za
revidiranje uvede ali obnovi revizijski postopek pri pravnih
osebah, ki so že izvedle lastninsko preoblikovanje, če to
zahtevajo delničarji ali družbeniki, katerih skupni delež dosega
najmanj desetino kapitala družbe."
********************
1 ,2 ,3 ,4 ,5 ,6 ,7 ,8 ,9 ,10 ,11 ,12 ,13 ,14 ,15 ,16 ,17 ,18 ,19 ,20 ,21 ,22 ,23 ,24 ,25 ,25a ,26 ,27 ,28 ,29 ,30 ,31 ,32 ,33 ,34 ,35 ,36 ,37 ,38 ,39 ,40 ,41 ,42 ,43 ,44 ,45 ,46 ,47 ,48 ,48a ,48b ,48c ,49 ,49a ,50 ,50a ,51 ,52 ,53
| Vrh strani | Kje je
kaj? - Menu |
Zadnja sprememba: 23.6.1998
IUS-INFO C Tega dokumenta ni dovoljeno nepooblaščeno razmnoževati ali distribuirati
    |