Agencija za revidiranje je bila ustanovljena na podlagi spremembe in dopolnitve zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje v oktobru 1995, ki je tudi spremenil naslov osnovnega zakona, tako da se sedaj glasi zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju: zakon o agenciji za revidiranje). Agencija za revidiranje je pričela delovati dne 7.8.1996, ko je pričela učinkovati odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-271/95 z dne 15.5.1996, s katero je Ustavno sodišče odločilo, da zakon o spremembah in dopolnitvah ni v neskladju z ustavo.

Zakon o agenciji za revidiranje določa tudi njen status in materialni položaj, naloge, pravice njenih delavcev in delno tudi postopek, ki ga uporablja pri opravljanju svojih nalog.

Sedež agencije za revidiranje je v Ljubljani, Dunajska 22.

1.2. Status in organizacija

Agencija za revidiranje je pravna oseba javnega prava in za njo smiselno veljajo vsi sistemski predpisi, ki določajo organizacijo in materialni položaj državnih organov ter kadrovanje v državnih organih, če zakon o agenciji za revidiranje nima o tem specialnih določb (Specialne določbe zakona o agenciji za revidiranje se nanašajo na organizacijo in poslovanje, kar je agencija dolžna urediti s poslovnikom, na plače delavcev in na varovanje zaposlitve po prenehanju agencije za revidiranje. ). Agencija za revidiranje o svojem delu, še posebej pa o opravljenih postopkih revizije, poroča Državnemu zboru Republike Slovenije. 

Organi agencije za revidiranje so:

• Svet agencije za revidiranje,

• generalni direktor in

• namestnik generalnega direktorja.

Svet agencije za revidiranje ima predsednika in šest članov, ki jih imenuje Državni zbor iz vrst neodvisnih strokovnjakov za dobo štirih let. Državni zbor je na seji dne 23.7.1996 imenoval naslednje neodvisne strokovnjake za člane Sveta: Primoža Senčarja za predsednika, za člane pa Milana Šuštarja, Romano Hieng, Bogdano Bradač, Janislava Šalerja, Danila Grašiča in Vero Gradišar.

Dne 26.7.1996 je Državni zbor za generalno direktorico imenoval Alenko Kovač Arh, za namestnico generalne direktorice pa Rožo Žust.

Organizacija in poslovanje agencije za revidiranje sta določena s Poslovnikom Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljevanju: poslovnik). Poslovnik je sprejel Svet agencije za revidiranje dne 16.10.1996, spremembe in dopolnitve poslovnika pa dne 28.5.1997 in 2.6.1998, ko je potrdil tudi prečiščeno besedilo poslovnika. Državni zbor je dal soglasje k poslovniku in njegovim spremembam in dopolnitvam dne 15.4.1999.

Poleg temeljnih statusnih določb, povzetih po zakonu o agenciji za revidiranje, poslovnik določa:

• temelje organizacije, s tem da agencija za revidiranje opravlja svoje naloge v sektorju za revizijo in v spremljajočih službah za informacijsko - analitične zadeve, za pravne zadeve in za splošne zadeve;

• razmejene so pristojnosti organov agencije za revidiranje, tako da Svet agencije za revidiranje odloča o temeljnih vprašanjih delovanja agencije za revidiranje in opravlja nadzor nad delom drugih organov, generalni direktor pa določa organizacijo in vodi delovanje agencije za revidiranje, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča namestnik generalnega direktorja;

• določena so delovna mesta, na katerih delajo delavci s položajem višjega upravnega delavca in temelji za določitev delovnih mest, na katerih delajo delavci s položajem upravnega delavca ter delavci s posebnimi pooblastili;

• določeni so kriteriji za sestavo programa dela agencije za revidiranje, postopkovna pravila in temelji informiranja.

Natančnejšo organizacijo agencije za revidiranje in sistemizacijo delovnih mest ter druga organizacijska pravila določajo posebni interni splošni akti. 

1.3. Zaposleni

Ob začetku delovanja agencije za revidiranje je poleg generalne direktorice in namestnice, ki imata status funkcionarja, pričelo z delom 14 delavcev.

Večina (25) zaposlenih ima univerzitetno izobrazbo. Po stanju konec leta 1999 pa je nekaj od njih imelo še posebna strokovna znanja, in sicer je bil med njimi magister informacijsko-upravljalskih ved, trije specialisti revidiranja računovodskih izkazov, trije zaposleni imajo naziv pooblaščenega revizorja, dva zaposlena pa imata opravljen pravosodni izpit. Poleg tega so v letu 1999 trije zaposleni nadaljevali šolanje na podiplomskem študiju, en zaposlen pa na visokošolskem študiju.

Želja agencije za revidiranje po strokovnem kadru pa se ne kaže zgolj v težnji po čim višje izobraženih delavcih, ampak tudi v stalnem sprotnem strokovnem izpopolnjevanju, ki ga agencija za revidiranje tudi posebej organizira za svoje delavce.  

1.4. Financiranje

Sredstva za delo določi Državni zbor Republike Slovenije na predlog agencije za revidiranje in so sestavni del proračuna Republike Slovenije.

Predlog upošteva veljavno zakonodajo, kvantitativna izhodišča za planiranje odhodkov, interni akt o sistematizaciji delovnih mest, potrebe po informacijski opremljenosti in drugo ter je usklajen s programom dela za posamezno leto.

Za svoje delovanje je agencija za revidiranje od 7.8.1996 do 31.12.1999 porabila skupno 769 milijonov tolarjev proračunskih sredstev, od tega 70 % za plače, 23 % za materialne stroške ter 7 % za investicijske namene. Celotna porabljena proračunska sredstva za delovanje agencije za revidiranje dosegajo le 5,3 % ugotovljenega oškodovanja družbenega kapitala in zmanjšanja premoženja v revizijskih postopkih.  

Agencija za revidiranje trimesečno obvešča Državni zbor Republike Slovenje o opravljenih postopkih, letno pa poroča o svojem delu.

Agencija za revidiranje pošilja poročilo o opravljenih postopkih in poročilo o delu tudi drugim za lastninjenje pristojnim institucijam (Družbenemu pravobranilcu Republike Slovenije, Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, Slovenski razvojni družbi), Vladi Republike Slovenije in predsedniku Republike Slovenije, Davčni upravi Republike Slovenije, Ljubljanski borzi in drugim.

Pri tem pazi, da ne sporoča podatkov, ki imajo oznako uradne tajnosti. To so podatki o revidiranih ali preverjenih pravnih osebah preden agencija za revidiranje obravnava pripombe strank zoper revizijska poročila ali zapisnike o preverjanju finančno-materialnega poslovanja in podatki o vloženih kazenskih ovadbah.

Zaradi obveščanja širše javnosti pošlje poročila o opravljenih postopkih tudi sredstvom javnega obveščanja. Širša javnost pa se o delu agencije za revidiranje oziroma o opravljenih postopkih revidiranja lastninskega preoblikovanja podjetij in revidiranja za obdobje po 1.1.1993 lahko tekoče seznanja tudi preko interneta (http:/index.htm).  

Naloge agencije za revidiranje so taksativno naštete v tretjem odstavku 1.a člena in v prvem odstavku 73. člena zakona o agenciji za revidiranje, v petem odstavku 63. člena ZZLPPO, v tretjem odstavku 73. člena ZDS in v 4. členu ZLPZ.

Naloge so naslednje:

• revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij za obdobje od 1.1.1990 do 31.12.1992 oziroma za določeno obdobje v skladu s posebnimi predpisi (v nadaljevanju: revizija lastninskega preoblikovanja);

• nadaljevanje revidiranja za obdobje od 1.1.1993 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register (v nadaljevanju: revizija po 1.1.1993);

• uvedba ali obnova revizije pri pravnih osebah, ki v otvoritveni bilanci niso izkazale vsega premoženja (v nadaljevanju: revizija po zakonu o zaključku lastninjenja);

• revidiranje pri zavarovalnicah zaradi ugotovitve morebitnega zmanjšanja družbenega kapitala oziroma premoženja zavarovalnic (v nadaljevanju: revizija pri zavarovalnicah);

• pri pravnih osebah, ki so kapitalsko ali poslovno povezane z revidiranimi pravnimi osebami, lahko opravi agencija za revidiranje pregled poslovnih in kapitalskih transakcij z revidiranimi pravnimi osebami pred njihovim lastninskim preoblikovanjem;

• preverjanje zakonitosti in pravilnosti izvajanja predpisov, ki urejajo finančno-materialno poslovanje pravnih oseb ter razpolaganje z družbeno lastnino pravnih oseb, ki še niso zaključile postopka privatizacije (v nadaljevanju: preverjanje finančno-materialnega poslovanja);

• opravljanje posamičnih dejanj ali strokovnih opravil davčnega inšpekcijskega pregleda, če pri revidiranju ugotovi nepravilnosti pri obračunu in plačilu davkov ali prispevkov;

• vlaganje ovadb zaradi storitve kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka in vlaganje predlogov za uvedbo postopkov o prekršku na podlagi določb zakona o agenciji za revidiranje in na podlagi kazenskopravnih predpisov.

V obdobju od 7.8.1996 do 31.12.1999 je agencija za revidiranje prejela skupno 320 pobud in zahtev za uvedbo postopkov, in sicer:

Tabela 3: Število zahtev oziroma pobud, ki jih je agencija za revidiranje prejela v obdobju od 7.8.1996 do 31.12.1999

Največ zahtev oziroma pobud sta podala Družbeni pravobranilec Republike Slovenije in Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Zahteve oziroma pobude pa so vložili tudi Slovenska razvojna družba, Ministrstvo za finance, Kriminalistične službe Uprav za notranje zadeve, denacionalizacijski upravičenci, davčni uradi, sindikati, inšpekcijske službe, institucionalni lastniki, notranji lastniki, zaposleni, nekaj pobud pa je bilo anonimnih.

V 102 primerih je agencija za revidiranje na podlagi pregleda zahteve ali pobude ugotovila, da ni pristojna za uvedbo določenega postopka, ker se opisane nepravilnosti nanašajo na davčne nepravilnosti ali pa je ugotovila, da ni procesnih pogojev za uvedbo določenega postopka. Slednje predvsem velja za pobude za uvedbo postopka preverjanja finančno-materialnega poslovanja in postopka revizije po zakonu o zaključku lastninjenja.

V obdobju od 7.8.1996 do 31.12.1999 je agencija za revidiranje vodila skupno 264 postopkov. Dokončanih pa je bilo 228 postopkov, od tega:

Agencija za revidiranje je postopke revidiranja za obdobje od 1.1.1993 do vpisa v sodni register opravljala predvsem pri velikih pravnih osebah. Tako je bilo v letih 1997 do 1999 med revidiranimi pravnimi osebami 49 % velikih, 25 % srednjih ter 26 % majhnih pravnih oseb, v letu 1999 pa je bil delež velikih pravnih oseb celo 55 %. Povprečno revidirano obdobje je znašalo 53 mesecev oz. 4,4 leta. Za postopek revizije pa je revizijska skupina (praviloma sestavljena iz dveh delavcev) potrebovala v povprečju 53 delovnih dni.

Po določbah ZLPP se pred začetkom lastninskega preoblikovanja v podjetjih in v od njih odvisnih in povezanih podjetjih, ki so se v času od 1.1.1990 do uveljavitve tega zakona kakorkoli statusno preoblikovala, reorganizirala, brezplačno prenašala družbeni kapital ali ustanavljala in vlagala v nova podjetja ali so prenašala posamezne poslovne funkcije na druga podjetja, opravi finančni, računovodski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja, če obstaja utemeljen sum, da je pri tem prišlo do oškodovanja družbene lastnine.

V revizijskem postopku se ugotavlja oškodovanje družbene lastnine, ki so ga povzročili pravni posli in dejanja, ki so navedeni v 48. in 48.a členu ZLPP. Oškodovanje družbene lastnine iz 48. člena ZLPP ugotavlja Družbeni pravobranilec Republike Slovenije na podlagi poročila revizijskega organa, ki popiše dejanja in elemente za ugotovitev oškodovanja. O tem oškodovanju poroča Družbeni pravobranilec Republike Slovenije v svojih poročilih. Revizijski organ v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja ugotavlja oškodovanja družbene lastnine po kriterijih, ki so določeni v 48.a členu ZLPP in revidiranim pravnim osebam nalaga ukrepe za odpravo oškodovanja, ki so predvideni v 48.c členu ZLPP.

Postopek revizije lastninskega preoblikovanja se vodi na podlagi 48.b člena ZLPP in podzakonskih predpisov. Smiselno se uporabljajo določbe o postopku nadziranja iz zakona o agenciji za revidiranje, subsidiarno pa se uporabljajo določbe ZSUP. Če za opravljanje revizije določenih pravnih oseb veljajo posebni predpisi, se le-ti primarno uporabljajo.

Z uveljavitvijo ZZLPPO dne 1.5.1998 je prenehal veljati ZLPP, vendar pa se za postopke, ki jih vodi agencija za revidiranje v skladu z zakonom o agenciji za revidiranje, smiselno še naprej uporabljajo posamezne določbe tega zakona glede vodenja postopka in kriterijev za ugotavljanje oškodovanja družbene lastnine.

O ugotovitvah v revizijskem postopku izda revizijski organ revizijsko poročilo, obravnava pripombe strank zoper to poročilo in izda odločbo, s katero zavezani pravni osebi naloži taksativno naštete ukrepe iz 48.c člena ZLPP. To odločbo sta dolžni pri privatizaciji neposredno upoštevati Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo oz. Slovenska razvojna družba. Zoper odločbo je po določbah ZLPP lahko vložena tožba v pravdnem postopku pri sodišču, v tem postopku pa ima revizijski organ položaj tožene stranke.

Z uveljavitvijo ZZLPPO ni več mogoče vlagati tožbe v pravdnem postopku zoper odločbo revizijskega organa. Revidirana pravna oseba oz. Slovenska razvojna družba pa upošteva odločbo tako, da uveljavlja zahtevke iz naslova oškodovanja premoženja ali družbenega kapitala do okoriščencev. Dejansko izterjane zneske nato upošteva pri privatizaciji. Ne more se odpovedati zahtevku ali ga znižati, dokler ni pravnomočno odločeno o tožbah, ki so bile vložene do uveljavitve tega zakona.

Do ustanovitve agencije za revidiranje so postopke revizije lastninskega preoblikovanja vodili naslednji revizijski organi: Služba družbenega knjigovodstva, APPNI in Agencija Republike Slovenije za plačilni promet (v nadaljevanju: prejšnji revizijski organi). Od pomladi leta 1993 do 6.8.1986 so prejšnji revizijski organi izdali 1.103 sklepe o uvedbi postopka revizije, v dokončanih postopkih pa so izdali 984 revizijskih poročil in 66 postopkov revizije ustavili s sklepom o ustavitvi. Pri 623 pravnih osebah so ugotovili za 81.259 milijonov tolarjev oškodovanj družbene lastnine po kriterijih iz 48.a člena ZLPP.

Agencija za revidiranje je od 7.8.1996 do 31.12.1999 izdala še 20 novih sklepov o uvedbi postopka revizije, izdala je 22 revizijskih poročil in 8 sklepov o ustavitvi postopka revizije in dokončala vseh 21 prevzetih postopkov, v katerih je revizijski organ že izdal revizijsko poročilo, ni pa se opredelil do pripomb revidirane pravne osebe, izdal odločbe oz. uradnega zaznamka o prostovoljni uskladitvi z revizijskim poročilom. Poleg tega pa je agencija za revidiranje opravila določena postopkovna dejanja (vložitev ovadb in predlogov o prekršku, izdaja posebnega poročila o revidiranju povezane družbe v tujini, izdaja uradnega zaznamka o izvršitvi odločbe) še pri 51 revidiranih pravnih osebah.

V revizijskih postopkih, ki jih je opravila oz. dokončala agencija za revidiranje je bilo ugotovljeno oškodovanje družbene lastnine še pri 35 pravnih osebah v znesku 4.915 milijonov tolarjev (agencija za revidiranje poroča o ugotovljenih oškodovanjih šele na podlagi proučitve pripomb revidirane pravne osebe oz. po poteku roka za pripombe).

V nadaljevanju agencija za revidiranje poroča o rezultatih vseh revizijskih organov skupaj (revidirane pravne osebe z ugotovljenimi zneski oškodovanja so navedene v abecednemu seznamu pravnih oseb REVIZIJE LASTNINJENJA).

Med posameznimi vrstami oškodovanja družbene lastnine imajo največji delež (46 % oškodovanj) t.i. druga oškodovanja po 10. točki 48.a člena ZLPP, ki so nastala zaradi: nepravilne razporeditve revalorizacijskih rezerv, neupravičenih prenosov poslovnega na rezervni sklad, nepravilnega izkazovanja finančnih naložb, osnovnih sredstev, obveznosti, zniževanja družbenega kapitala pred prenosom na Sklad Republike Slovenije za razvoj itd.

Druga najpomembnejša vrsta so oškodovanja družbene lastnine zaradi neutemeljenih odpisov terjatev (24 % oškodovanj), saj so pravne osebe odpisale terjatve, ne da bi odpis utemeljile z ustreznimi dejstvi oz. razlogi in ne da bi sprožile postopek izterjave.

Sledijo oškodovanja družbene lastnine zaradi nepravilne delitve dobička v škodo družbenega kapitala (12 % oškodovanj), zaradi neodplačanih prenosov kapitala izven sestavljenih oblik (9 % oškodovanj) in zaradi nedokumentiranega ali neutemeljenega izplačevanja pavšalnih stroškov in regresov, ki presegajo bruto plačo (6 % oškodovanj).

Tabela 6: Prostovoljno odpravljena oškodovanja družbene lastnine po točkah iz 48.a člena   ZLPP

Glede na ugotovljena oškodovanja so bila prostovoljno usklajena v pretežnem delu oškodovanja zaradi: izdaje prednostnih delnic za družbeni kapital (97 %), najemanja posojil in izplačila obresti na obveznice po previsoki obrestni meri (81 %), nedokumentiranega ali neutemeljenega izplačevanja pavšalnih stroškov (67 %) ter druga oškodovanja (63 %). 

Revidiranim pravnim osebam, ki revizijskemu organu niso predložile dokazov o prostovoljni uskladitvi na podlagi revizijskega poročila oškodovanja, je revizijski organ izdal 206 odločb v skupnem znesku 34.156 milijonov tolarjev. Skupni znesek odločb vključuje ukrepe za odpravo oškodovanja družbene lastnine v znesku 33.959 milijonov tolarjev ali 40 % vseh oškodovanj, razlika v znesku 197 milijonov tolarjev pa predstavlja naložene druge knjigovodske popravke. Z izdanimi odločbami so bili revidiranim pravnim osebam naloženi posamični ukrepi iz 48.c člena ZLPP zaradi uskladitve.

Revidirane pravne osebe ter druge pravne in fizične osebe so na sodišču vložile 85 tožb zoper izdane odločbe. Tožeče pravne osebe izpodbijajo 21.690 milijonov tolarjev ugotovljenih oškodovanj. Toženi zneski predstavljajo kar 64 % vseh oškodovanj po revizijskih odločbah.

Do 31.12.1999 je sodni postopek pravnomočno končan v 58 zadevah, in sicer:

• 24 zadev je končanih zaradi umika tožbe,

• 13 zadev je končanih zaradi tega, ker tožeča pravna oseba ni vložila pritožbe zoper zavrnilno prvostopno sodbo oziroma zoper sklep o zavržbi,

• 7 zadev je končanih, ker tožeča stranka ni vložila revizije zoper zavrnilno drugostopno odločbo,

• 12 zadev je končanih v postopku revizije na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije,

• v 2 zadevah je vložena revizija pred Vrhovnim sodiščem.

V postopkih, ki so pravnomočno končani, je sodišče potrdilo za 10.342 milijonov tolarjev oškodovanj družbenega kapitala (93 %), za pravne posle in dejanja v znesku 721 milijonov tolarjev (7 %) pa je sodišče ugotovilo, da ne pomenijo oškodovanja. Zadeve, ki so še v reševanju, predstavljajo 32 % vseh vloženih tožb in 49 % toženih zneskov iz revizijskih odločb.

V postopkih revizije lastninskega preoblikovanja je revizijski organ izdal 79 sklepov, s katerimi je zahteval revizijska poročila povezanih družb v tujini in prejel 48 revizijskih poročil, ki so bila sestavljena v skladu z zahtevami revizijskega organa.

Revizijski organ je obveščal Agencijo Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo in Državno tožilstvo Republike Slovenije o pravnih osebah, ki v zahtevanem roku niso predložile revizijskih poročil za povezane družbe v tujini in posredoval razloge in dokumentacijo, s katerimi so pravne osebe dokazovale, da ne morejo zagotoviti revidiranja povezanih družb v tujini. Za presojo dokazov o obstoju izločitvenih razlogov v zvezi z revizijo v tujini je bila pooblaščena Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je izdala 6 dokončnih odločb o prenosu družbenega kapitala na Slovensko razvojno družbo, ker pravne osebe niso zagotovile revidiranja povezanih družb v tujini. Slovenska razvojna družba je za vse te družbe zagotovila ustrezna revizijska poročila.

Na podlagi prejetih popolnih revizijskih poročil za družbe v tujini je revizijski organ ugotovil za 318 milijonov tolarjev oškodovanja družbene lastnine, ki ga s pregledom zgolj pri revidirani matični družbi ne bi mogel zajeti. Sestavil je 36 posebnih revizijskih poročil, v preostalih primerih pa je ugotovitve na podlagi teh poročil vključil v osnovno revizijsko poročilo.

Revizijski organ je zaradi neizvršenih sklepov za revidiranje povezanih družb v tujini vložil 20 ovadb za gospodarski prestopek po zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju.  

V postopkih revizije lastninskega preoblikovanja so revizijski organi ugotavljali tudi sume kaznivih dejanj, gospodarske prestopke in prekrške. Do konca leta 1999 so vložili:

• 235 ovadb za kazniva dejanja zaradi utemeljenega suma storitve 541 kaznivih dejanj, ki jih je storilo 424 odgovornih oseb,

• 332 ovadb za gospodarske prestopke zaradi utemeljenega suma storitve 842 dejanj gospodarskega prestopka zoper 331 odgovornih pravnih oseb in 537 odgovornih oseb,

• 26 predlogov za uvedbo postopka o prekršku zoper 26 odgovornih pravnih oseb in 35 odgovornih oseb.

Podatke o postopkih na podlagi vloženih ovadb revizijskega organa je s sklepom Komisije Državnega zbora za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije z dne 3.2.2000 dolžno pripraviti Državno tožilstvo Republike Slovenije. 

V postopku revizije po 1.1.1993 agencija za revidiranje ugotavlja ali je prišlo pri pravnih osebah, pri katerih je bila opravljena revizija lastninskega preoblikovanja, od 1.1.1993 do vpisa v sodni register, do zmanjšanja družbenega kapitala oziroma premoženja večje vrednosti. Za ugotavljanje pravnih poslov in oceno zmanjšanja uporablja kriterije iz 48. in 48.a člena ZLPP, ki se smiselno uporabljata za postopke revizij tudi po uveljavitvi ZZLPPO. Agencija za revidiranje vodi postopek na podlagi istih predpisov kot postopek revizije lastninskega preoblikovanja. V postopku izda revizijsko poročilo, dopolnilno revizijsko poročilo na podlagi preučitve pripomb strank, lahko pa tudi upravno odločbo, zoper katero je dopusten upravni spor. Družbeniki revidirane pravne osebe imajo možnost vložiti tožbe, s katerimi po splošnih pravilih obligacijskega prava izpodbijajo pravna dejanja, ki so povzročila zmanjšanje družbenega kapitala oziroma premoženja podjetja in zahtevajo povrnitev škode oziroma vrnitev koristi. Rok za vložitev tožbe je deset let. Tožbe vlaga tudi Družbeni pravobranilec Republike Slovenije.

V okviru postopka revizije po 1.1.1993 lahko opravi agencija za revidiranje tudi pregled poslovnih in kapitalskih transakcij pri pravnih osebah, ki so povezane z revidirano pravno osebo pred njenim lastninskim preoblikovanjem. Postopek preverjanja kapitalskih in poslovnih povezav se vodi po določbah zakona o agenciji za revidiranje, ki urejajo postopek nadziranja. O ugotovitvah pregleda izda agencija za revidiranje zapisnik, zoper katerega lahko pregledana oseba da pripombe, ugotovitve pa se uporabijo v revizijskem postopku. 

Pristojnosti za nadaljevanje revidiranja za obdobje po 1.1.1993 prejšnji revizijski organi niso imeli in jo je pridobila šele agencija za revidiranje, ki to nalogo dejansko opravlja od leta 1997.

Agencija za revidiranje je do konca leta 1999 vodila 133 postopkov revizije po 1.1.1993. Dokončala je 102 postopka (revidirane pravne osebe z ugotovljenimi zmanjšanji so navedene v seznamu pravnih oseb REVIZIJE PO 1.1.1993).

V 76 postopkih (75 % dokončanih postopkov) je agencija za revidiranje ugotovila zmanjšanje družbenega kapitala oz. premoženja večje vrednosti zaradi pravnih poslov in drugih pravnih dejanj, navedenih v 48.a in 48. členu ZLPP v skupnem znesku 9.576 milijonov tolarjev.

Poleg tega je agencija za revidiranje v postopkih pri 5 pravnih osebah ugotovila, da se tudi po 1.1.1993 nadaljuje oškodovanje družbene lastnine, ki je bilo ugotovljeno v postopku revizije lastninskega preoblikovanja za obdobje od 1.1.1990 do 31.12.1992, na sodišču pa še niso zaključeni tožbeni postopki zoper revizijsko odločbo oz. tožbo Družbenega pravobranilca Republike Slovenije. Nadaljevana oškodovanja znašajo 3.970 milijonov tolarjev in izvirajo iz prenosov družbenega kapitala ter posledično nepravilne delitve dobička ter iz sklenjenih škodljivih pogodb.

Agencija za revidiranje prikazuje znesek nadaljevanih oškodovanj posebej in ga bo vključila v zbirno poročilo po pravnomočni sodni odločitvi.

V postopkih revizije po 1.1.1993 prikazuje agencija za revidiranje zmanjšanja družbenega kapitala oz. premoženja po kriterijih iz 48. in 48.a člena ZLPP skupaj, ker nima učinkovitih prisilnih ukrepov za odpravljanje posameznih vrst zmanjšanja in je tako v primerih zmanjšanj po 48. členu kot tudi po 48.a členu ZLPP mogoče izpodbijati pravne posle in dejanja, ki so to zmanjšanje povzročili, le s tožbami družbenikov oz. delničarjev in Družbenega pravobranilca Republike Slovenije. Med vrstami zmanjšanj imajo tista, ki izvirajo iz pravnih poslov in dejanj iz 48.a člena ZLPP 52 % delež, tista iz 48. člena ZLPP pa dosegajo 48 % delež.

Med posameznimi vrstami je 31 % vseh zmanjšanj družbenega kapitala oz. premoženja posledica neutemeljenih odpisov terjatev; kot npr.: pravne osebe so terjatve, vzpostavljene na podlagi revizijskih poročil za obdobje od 1.1.1990 do 31.12.1992, odpisale pred vpisom dokončanja lastninskega preoblikovanja v sodni register, kar ZLPP izrecno prepoveduje, saj o tem lahko odločajo le novi lastniki družb, pravne osebe so odpisale terjatve do kupcev in posojilojemalcev, ne da bi imele za to utemeljene, dokumentirane razloge oz. ne da bi terjatve izterjevale itd.

Sledijo zmanjšanja družbenega kapitala oz. premoženja zaradi sklenitve škodljivih pogodb (20 % zmanjšanj) v korist by-pass podjetij, vodilnih delavcev družbenih podjetij in njihovih zasebnih družb ali tretjih oseb.

Pomemben delež (17 % zmanjšanj) je posledica prenosov poslovnih funkcij na družbe, ki so v delni ali popolni lasti zaposlenih v bivšem družbenem podjetju, poleg tega pa v razmerjih s temi družbami nastajajo še druge vrste zmanjšanj zaradi: neutemeljenih odpisov terjatev, prenizkih najemnin, sklenjenih škodljivih pogodb, prenizkih obrestnih mer za dana in previsokih obrestnih mer za prejeta posojila.  

Agencija za revidiranje je na podlagi revizijskih poročil za obdobje po 1.1.1993 do 31.12.1999 vložila:

• 22 ovadb za kazniva dejanja v zvezi z revizijo pri 17 pravnih osebah zaradi utemeljenega suma storitve 33 kaznivih dejanj, ki jih je storilo 25 odgovornih oseb

• 6 ovadb za gospodarske prestopke zaradi utemeljenega suma storitve 10 dejanj gospodarskega prestopka zoper 5 odgovornih pravnih oseb in 9 odgovornih oseb.

Agencija za revidiranje je nekaj ovadb vložila v letu 1997, večino pa v letih 1998 in 1999. Z Državnim tožilstvom Republike Slovenije se je dogovorila za pridobivanje povratnih informacij o usodi vloženih ovadb, da bi s tem skupaj prispevali k uspešnejšemu preganjanju kaznivih dejanj. Po podatkih posameznih Okrožnih državnih tožilstev je zavrženih približno 15 % ovadb, v fazi predhodnega postopka (dopolnitev ovadbe, preiskava) je 55 % ovadb, obtožni predlogi oz. obtožnice so vloženi v približno 20 % zadev, preostale zadeve (10 %) pa se še ne rešujejo. 

Na podlagi ZZLPPO, ki velja od 1.5.1998 dalje, lahko agencija za revidiranje obnovi ali uvede revizijski postopek tudi pri pravnih osebah, ki so že izvedle lastninsko preoblikovanje, če to zahtevajo delničarji ali družbeniki, katerih skupni delež dosega najmanj desetino kapitala družbe. Postopek se vodi na podlagi istih predpisov kot postopek revizije lastninskega preoblikovanja.

V postopku revizije po zakonu o zaključku lastninjenja agencija za revidiranje ugotavlja premoženje družbe, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993 in njegovo povečanje iz poslovanja do 1.5.1998. Ugotovljeno premoženje, skupaj z njegovim povečanjem, preide v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe.  

3.3.2. Rezultati revidiranja

Agencija za revidiranje je doslej uvedla postopek revizije po zakonu o zaključku lastninjenja pri 2 pravnih osebah, ki sta lastninsko preoblikovanje že izvedli in 1 postopek tudi dokončala. V tem postopku je ugotovila, da je bilo v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993 premalo izkazano premoženje v vrednosti 72 milijonov tolarjev, zato to premoženje tudi ni bilo privatizirano. V skladu z ZZLPPO naj bi to premoženje z njegovim povečanjem do 1.5.1998, v skupnem znesku 128 milijonov tolarjev, prešlo v last Slovenske razvojne družbe.

Na podlagi revizijskega poročila je agencija za revidiranje vložila 2 ovadbi za kaznivi dejanji zaradi utemeljenega suma storitve 2 kaznivih dejanj, ki sta ju storili 2 odgovorni osebi.

Postopek preverjanja finančno-materialnega poslovanja pravnih oseb, ki še niso zaključile postopka privatizacije, se vodi na podlagi določb o postopku nadziranja iz zakona o agenciji za revidiranje in na podlagi ZPPOLS, ki se za postopke, ki jih vodi agencija za revidiranje v skladu z zakonom o agenciji za revidiranje, smiselno še naprej uporablja.

V postopku preverjanja finančno-materialnega poslovanja agencija za revidiranje izda zapisnik, zoper katerega stranka lahko vloži pripombe. Za odpravo ugotovljenih nezakonitosti in nepravilnosti izda odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na generalnega direktorja agencije za revidiranje. Zoper odločbo o pritožbi pa lahko stranka vloži tožbo v upravnem sporu na Upravno sodišče Republike Slovenije. V upravnem sporu ima agencija za revidiranje položaj tožene stranke. Agencija za revidiranje prisilno izvršuje izdano odločbo na način izvršitve s prisilitvijo v skladu z ZSUP. 

3.4.2. Rezultati preverjanja

Agencija za revidiranje je dokončala 23 postopkov preverjanja finančno-materialnega poslovanja.

Nadaljevala in zaključila je 7 postopkov, ki jih je prevzela od prejšnjega revizijskega organa, 2 prevzeti zadevi pa je odstopila pristojnemu davčnemu organu. Poleg tega je v času od 7.8.1996 do 31.12.1999 uvedla še 14 novih postopkov preverjanja finančno-materialnega poslovanja, pri čemer je izdala 11 zapisnikov, 3 postopke pa je ustavila (v 2 primerih je namesto preverjanja finančno-materialnega poslovanja uvedla postopek revizije po 1.1.1993, v 1 primeru pa je šele po uvedbi postopka ugotovila, da ni procesnih pogojev za izvedbo postopkov).

V letih 1997 in 1998 je agencija za revidiranje med drugim opravila postopke preverjanja finančno-materialnega poslovanja 4 zavarovalnic. Postopke preverjanja pri zavarovalnicah z družbenim kapitalom je uvedla po uradni dolžnosti z namenom, da pri pripravi ZLPZ zakonodajalcu zagotovi podatke o poslovanju zavarovalnic od leta 1990 dalje ter omogoči presojo zakonskih predlogov. V zadnjem letu agencija za revidiranje ne opravlja več postopkov preverjanja finančno-materialnega poslovanja, pač pa na podlagi utemeljenih pobud za te postopke uvaja revizijo lastninskega preoblikovanja in revizijo po 1.1.1993.

Po določbah 25.a člena ZPPOLS je agencija za revidiranje tudi v postopkih preverjanja finančno-materialnega poslovanja od 1.1.1993 dalje ugotavljala, ali je v podjetjih prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala oz. premoženja večje vrednosti zaradi pravnih poslov in drugih pravnih dejanj, navedenih v 48. in 48.a členu ZLPP, pogoj pa je bil, da je bila pri tej pravni osebi opravljena revizija lastninskega preoblikovanja. Od 4 postopkov, ki so izpolnjevali to procesno predpostavko, je agencija za revidiranje v 1 primeru ugotovila zmanjšanje družbenega kapitala oz. premoženja v znesku 58 milijonov tolarjev.

Agencija za revidiranje je v več postopkih preverjanja finančno-materialnega poslovanja pravnih oseb ugotovila take nepravilnosti v poslovni bilanci (nepravilno ugotovljene prihodke in odhodke), ki vplivajo na višino davčne obveznosti pravne osebe. Ker je tudi davčna obveznost ena od postavk bilance stanja, ki se preverja v tem postopku, je agencija za revidiranje ugotovila novo davčno obveznost in z odločbo naložila knjiženje te obveznosti v poslovnih knjigah. Zapisnik in odločbo je posredovala davčnemu organu, ki edini lahko naloži plačilo davčnih obveznosti.

Agencija za revidiranje je na podlagi zapisnikov o preverjanju finančno-materialnega poslovanja, ki jih je izdala sama oz. prejšnji organ, do 31.12.1999 vložila:

• 8 ovadb za kazniva dejanja v zvezi s pregledom pri 6 pravnih osebah zaradi utemeljenega suma storitve 8 kaznivih dejanj, ki jih je storilo 9 odgovornih oseb

• 13 ovadb za gospodarske prestopke zaradi utemeljenega suma storitve 24 gospodarskih prestopkov zoper 9 odgovornih pravnih oseb in 20 odgovornih oseb

• 1 predlog za uvedbo postopka o prekršku glede 2 prekrškov zoper 1 odgovorno pravno osebo in 1 odgovorno osebo.

 

Postopek preverjanja kapitalskih in poslovnih povezav z revidiranimi pravnimi osebami se vodi po določbah zakona o agenciji za revidiranje, ki urejajo postopek nadziranja. O ugotovitvah pregleda izda agencija za revidiranje zapisnik, zoper katerega lahko pregledana oseba da pripombe. Ugotovitve se uporabijo v revizijskem postopku.

Pregled poslovnih in kapitalskih transakcij je agencija za revidiranje opravila pri 23 povezanih pravnih osebah in ugotovitve o teh pregledih vključila v revizijska poročila, izdana v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja in revizije po 1.1.1993.

Pri opravljanju posameznih strokovnih opravil in dejanj davčnega inšpekcijskega pregleda agencija za revidiranje uporablja določila zakona o davčnem postopku, določbe o postopku nadziranja iz zakona o agenciji za revidiranje, subsidiarno pa uporablja ZSUP. Ker ni pristojna za nalaganje plačila davka in drugih davščin oziroma javnih dajatev, je njena naloga predvsem v ugotovitvi dejanskega stanja in zavarovanju dokazov.

Posamezna dejanja in opravila davčnega inšpekcijskega pregleda, je agencija za revidiranje opravila v 7 postopkih revizije po 1.1.1993. Svoje ugotovitve je nemudoma posredovala davčnemu organu.  

Vsi revizijski organi so v poročilih o opravljenem delu in v pobudah različnim pristojnim organom izpostavili naslednje probleme:

• dolgotrajno reševanje sodnih sporov,

• oškodovanja družbene lastnine, ki se nadaljujejo tudi po 31.12.1992,

• preprečevanje in oviranje Sklada Republike Slovenije za razvoj pri izvajanju revizij pri pravnih osebah, ki so v njegovi lasti,

• izvajanje revizijskih postopkov, ki ne zadržijo lastninskega preoblikovanja

• nepopoln nadzor nad deviznim in zunanjetrgovinskim poslovanjem domačih pravnih oseb, posebej še pomanjkljiv nadzor nad naložbami domačih pravnih oseb v podjetja v tujini,

• nepopoln nadzor glede preprečevanja pranja denarja v primerih, ko je privatizacija izvršena brezgotovinsko,

• kritje pravdnih stroškov in sodnih taks,

• vpliv prezgodaj odpisanih terjatev na davčno obveznost, potreba po ukrepih za dejansko odpravo oškodovanj.

Problemi so se reševali na naslednje načine:

a) s spremembami predpisov

Delno so bili rešeni do sredine leta 1996 s spremembami in dopolnitvami ZPPOLS, zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju in zakona o agenciji za revidiranje. S spremembo ZPPOLS v oktobru 1995 je bilo mogoče v postopku inšpekcijskega pregleda zakonitosti razpolaganja z družbeno lastnino po 31.12.1992 ugotavljati tudi zmanjšanje družbenega kapitala oz. premoženja podjetja večje vrednosti zaradi pravnih poslov in drugih pravnih dejanj, navedenih v 48. in 48.a členu ZLPP. Dokončno je bil problem nadaljevanih oškodovanj po 1.1.1993 rešen z uveljavitvijo zakona o agenciji za revidiranje.

Agencija za revidiranje je od svoje ustanovitve aktivno sodelovala pri pripravi ZZLPPO, ki je bil sprejet spomladi 1998, z namenom, da bi bile ugotovitve revizijskih organov o oškodovanju družbene lastnine pri pravnih osebah, ki še niso izvedle privatizacije ali so jo izvedle že pred uveljavitvijo ZLPP, ustrezno upoštevane in da bi se lahko uvedli ali obnovili revizijski postopki tudi pri tistih pravnih osebah, ki so že izvedle privatizacijo, pa obstaja domneva, da v privatizacijo ni bilo vključeno vse premoženje, ki izvira iz poslovanja družbenega podjetja. Predlogi agencije za revidiranje so delno upoštevani v ZZLPPO, dodana pa je bila omejitev, da je za uvedbo ali obnovo postopka revizije pri že privatizirani družbi potrebno soglasje delničarjev oz. družbenikom, ki imajo najmanj 10 %-ni delež v kapitalu, kar pa v veliki meri ovira izvajanje teh postopkov.

V manjši meri sta predstavljene probleme rešila tudi ZIPro s pogoji za dodelitev državnih subvencij in ZNPDND s pogoji za odpis zamudnih obresti.

Dolgotrajno reševanje sodnih sporov ostaja problem tudi danes, saj je po dobrih šestih letih, kar poteka revidiranje na dan 31.12.1999, še vedno v reševanju kar 32% vseh vloženih tožb. Da bi pospešila odločanje v toženih zadevah, je agencija za revidiranje v letu 1997 na ministra za pravosodje naslovila nadzorstveno pritožbo, ki je sprva imela velik učinek, nato pa so se zadeve ponovno upočasnile. Agencija za revidiranje izkoristi vse pravne možnosti za vložitev izrednih pravnih sredstev v pravdnih postopkih na podlagi tožb zoper revizijske odločbe (revizija, zahteva za varstvo zakonitosti).

Problem nesuspenzivnih revizij, to je revizijskih postopkov, ki ne zadržijo izvedbe privatizacije, je bil rešen šele v letu 1998 z odločitvijo Vrhovnega sodišča, da je potrebno revizijsko odločbo, izdano po zaključku privatizacije izvršiti tako, da se izvede dopolnilni postopek privatizacije še za neolastninjeni kapital.

Oprostitev plačila sodnih taks v pravdnih postopkih pa je agencija za revidiranje dosegla s sodbo Višjega sodišča. 

Z namenom, da bi se pospešili tudi kazenski postopki za kazniva dejanja, katerih sumi so bili ugotovljeni v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja, se je agencija za revidiranje v letu 1997 dogovorila z Državnim tožilstvom Republike Slovenije in Ministrstvom za notranje zadeve, da ovadbe za kazniva dejanja posreduje organom Ministrstva za notranje zadeve, o tem pa obvešča tudi Državno tožilstvo Republike Slovenije.

Sklad Republike Slovenije za razvoj od uveljavitve ZPPOLS v oktobru 1995 0praviloma ni več oviral postopkov revizije lastninskega preoblikovanja, agencija za revidiranje pa je s pravnim naslednikom Slovensko razvojno družbo vzpostavila sodelovanje predvsem pri zagotavljanju revizijskih poročil za povezana podjetja v tujini in pri uvajanju nujnih postopkov tudi po uveljavitvi ZZLPPO. 

1.2. Presoja upravičenosti in učinkovitosti revizije lastninskega preoblikovanja

V nadaljevanju primerjani podatki iz tabele 8 in iz poročil drugih pristojnih organov omogočajo oceno (Za oceno enega in/ali drugega dela je potrebno vse podatke kumulirati (poleg podatkov iz analitičnih delov poročila), saj so v izogib podvajanju razvrščeni po pretežnem vplivu med oba dela ocene.):

Uvedba posebnega predhodnega nadzornega postopka pred lastninskim preoblikovanjem poprejšnjih podjetij v družbeni lastnini je povzročila kar nekaj sporov in pomislekov. V nadaljevanju predstavljeni statistični podatki o obsegu ugotovljenega oškodovanja in njegova primerjava z nekaterimi makroekonomskimi kategorijami, o tem, kako so zavezanci in pristojni organi upoštevali revizijske ugotovitve, o dinamiki revizije in o primernosti izbora zavezanih pravnih oseb omogočajo presojo ali je bil ta postopek potreben, smiseln, dovolj obsežen in dinamično voden:

1. Revizijski organ je v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja za obdobje od 1.1.1990 do 31.12.1992 ugotovil oškodovanje družbene lastnine po 48.a členu ZLPP pri 658 pravnih osebah, kar predstavlja 60 % pravnih oseb, pri katerih je bil opravljen postopek revizije. Pri čemer je družbeni kapital oškodovanih pravnih oseb predstavljal 94 % družbenega kapitala vseh revidiranih pravnih oseb. Oškodovanje družbene lastnine je pri 658 pravnih osebah znašalo 86.174 milijonov tolarjev.

Že statistični podatki (Ugotovitve SDK Republike Slovenije v aktualni temi Tekočega gospodarskega pregleda: Premoženjsko-finančni položaj slovenskega gospodarstva po podatkih računovodskih izkazov za leto 1992.) iz zaključnih računov pravnih oseb za leto 1992 kažejo, da so pravne osebe v letu 1992 ohranile le okrog 87 % realne vrednosti družbenega kapitala, medtem kot so v celoti ohranile oziroma celo povečale realno vrednost delniškega kapitala. To potrjujejo tudi ugotovitve revizijskih postopkov. S primerjavo podatkov o stanju družbenega kapitala (1.142 milijard tolarjev) in kapitala znanih lastnikov (63 milijard tolarjev) pred revizijo in po opravljeni reviziji je bilo ugotovljeno, da je družbeni kapital po knjigovodski vrednosti 31.12.1992 po končani reviziji lastninskega preoblikovanja za 7 % večji kot pred začetkom revizijskega postopka in znaša 1.223 milijard tolarjev, kapital znanih lastnikov pa je manjši za 20 % in znaša po revizijskih ugotovitvah 50 milijard tolarjev.

2. O pomenu revizij lastninskega preoblikovanja in obsegu ugotovljenih oškodovanj družbene lastnine pa še posebej govori podatek, da ugotovljena oškodovanja predstavljajo kar 3,5 - kratni znesek akumulacije (čistega dobička) gospodarstva v letu 1992 (V informaciji SDK Republike Slovenije, ki obravnava poslovni izid 20.302 pravnih oseb s področja gospodarstva (brez bank in zavarovalnic) v letu 1992 je navedeno, da so pravne osebe v tem letu obračunale akumulacijo v skupnem znesku 24.831 milijonov tolarjev ).

Če pa primerjamo ugotovljena oškodovanja z višino družbenega kapitala pravnih oseb, ki so prejela 1. soglasje, ugotovimo, da tovrstna oškodovanja predstavljajo 11 % družbenega kapitala teh pravnih oseb.

Izbor zavezanih pravnih oseb so pogojevale predvsem zahteve in pobude za uvedbo revizije. Stanje konec leta 1999 kaže, da je 67 % izbranih oseb, pri katerih je bilo ugotovljeno oškodovanje, že privatiziranih, za 17 % izbranih oseb je nosilec privatizacije Slovenska razvojna družba, revizija pri 16 % izbranih pravnih oseb (likvidirane, izbrisane) pa ne bo imela ekonomskih učinkov.

Da so postopek kot relevanten sprejele tudi revidirane pravne osebe, kaže podatek, da je 524 pravnih oseb prostovoljno odpravilo oškodovanje v znesku 52.215 milijonov tolarjev oziroma 60 % vseh oškodovanj. Znesek prostovoljne odprave oškodovanj predstavlja 8 % družbenega kapitala ugotovljenega v otvoritvenih bilancah pravnih oseb, ki so prejela 1. soglasje. Pravne osebe, ki so prejele 2. soglasje dosegajo visok delež prostovoljne uskladitve, izdano odločbo pa so v celoti izvršile.

Značilno je tudi, da je moral revizijski organ izdati odločbe predvsem pravnim osebam, ki se ne privatizirajo po ZLPP (ki so v lasti Slovenske razvojne družbe, hčeram in pravnim osebam, ki so se nepravilno privatizirale pred uveljavitvijo ZLPP) in pravnim osebam, pri katerih je bila opravljena nesuspenzivna revizija ter da te odločbe niso izvršene.

3. Poleg oškodovanj po 48.a členu ZLPP pa so revizijski organi ugotavljali tudi domneve oškodovanja po 48. členu ZLPP. V postopkih revizije lastninskega preoblikovanja pravnih oseb od 1.1.1990 do 31.12.1992 ter revizije po 1.1.1993 so revizijski organi podali sum oškodovanja družbene lastnine v skupnem znesku 33.051 milijonov tolarjev. Družbeni pravobranilec Republike Slovenije je ocenil, da so domneve o oškodovanju družbene lastnine utemeljene pri 450 primerih revizijskih poročil. Od skupno 450 revizijskih poročil, pri katerih je Družbeni pravobranilec Republike Slovenije ugotovil oškodovanje po 48. členu ZLPP, je oškodovanje pred vložitvijo tožbe sporazumno odpravljeno v 112 primerih, po vloženi tožbi pa s sklepanjem sodnih ali izvensodnih poravnav v 140 primerih. V 54 primerih pa je Družbeni pravobranilec Republike Slovenije ugotovil, da zaradi izvajanja stečajnega ali likvidacijskega postopka ne more neposredno ukrepati.

Sodelovanje agencije za revidiranje s Slovensko razvojno družbo je prikazano v točki 1.2.2.

4. Dinamika dokončanja revizijskih postopkov v primerjavi z dinamiko izdajanja soglasij Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo kaže, da sami postopki revizij niso ovirali poteka privatizacijskega procesa.

 

Prejšnji revizijski organ je pričel z revizijo lastninskega preoblikovanja pravnih oseb v mesecu juniju 1993. Število pravnih oseb, ki so prejele sklep o začetku revizije, je bilo pretežno znano. Pravne osebe so morale ugotovitve revizijskega postopka upoštevati pri programu lastninskega preoblikovanja. Krivulji, ki primerjata število končanih revizijskih postopkov s številom pravnih oseb s 1. soglasjem, rasteta strmo, vzporedno in enakomerno. Približno od polletja 1995 pa je število pravnih oseb s 1. soglasjem že preseglo število končanih revizijskih postopkov. V tem času je bila revizija že končana pri 58 % zavezanih pravnih osebah. Na čas od izdaje 1. soglasja do izdaje 2. soglasja revizija ni vplivala.

1.2.2. O ekonomskih učinkih

Ekonomske učinke revizije lastninskega preoblikovanja je mogoče preveriti na več načinov, saj so določeni učinki le formalnega značaja, drugi pa pomenijo dejansko povečanje vrednosti. Pravne osebe, ki so se privatizirale po ZLPP in prejele 2. soglasje, so izkazale povečan družbeni kapital na osnovi prostovoljne uskladitve oz. z izvršitvijo odločbe, pri tem pa je pomemben vpliv imela tudi cenitev vrednosti premoženja in možnost oblikovanja rezerv in rezervacij v breme družbenega kapitala. Pri uskladitvah so pomembne zlasti tiste, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti v kapitalski strukturi ali v izkazovanju premoženja mogoče odpraviti že s popravki v knjigovodski evidenci. Pravne osebe pa so se v zadovoljivem obsegu odločile tudi za aktivnosti za vrnitev premoženja, s čemer so izboljšale njegovo kakovost v tistih primerih, kjer je knjigovodsko evidentiranje vsebinsko pomenilo le vzpostavitev terjatev. Nesporno je, da so rezultati revidiranja prispevali k zmanjšanju privatizacijske vrzeli. Pri drugih pravnih osebah pa je že jasno, da ekonomski učinek ni in ne bo nastal (likvidacija, stečaj, itd.) ali pa še obstaja dvom, da bo nastal (podjetja v lasti SRD ravnajo skladno z ZZLPPO):

1. Revizija je bila opravljena pri 396 oziroma 29 % pravnih oseb, ki so prejela 2. soglasje. Družbeni kapital teh revidiranih oseb predstavlja 82 % družbenega kapitala vseh revidiranih oseb. Pri 347 od teh pravnih oseb so bila ugotovljena oškodovanja po 48.a členu ZLPP v znesku 56.166 milijonov tolarjev, kar je 65 % celotnega zneska oškodovanja vseh revidiranih osebah.

Pravne osebe, ki so prejele 2. soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register ter so tudi bile podvržene postopkom revizij, so opravile prostovoljne uskladitve oškodovanj v znesku 40.524 milijonov tolarjev, kar predstavlja 72 % ugotovljenega zneska oškodovanja teh pravnih oseb.

Po podatkih agencije za revidiranje, pridobljenih v postopkih revizije po 1.1.1993 in po podatkih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo o pridobljenih 2. soglasjih je 85 pravnih oseb izvršilo revizijske odločbe v skupnem znesku 16.608 milijonov tolarjev (49 % skupnega zneska odločb).

Pri pravnih osebah, ki so prejele 2. soglasje je bilo torej formalno v pretežnem delu odpravljeno ugotovljeno oškodovanje družbene lastnine. Neizvršene so odločbe (v višini 3 % zneska izdanih odločb), izdane pravnim osebam, pri katerih je bila opravljena nesuspenzivna revizija. Pri eni od teh pravnih oseb je na podlagi 5. oz. 6. člena ZZLPPO Slovenska razvojna družba prevzela delnice v znesku ugotovljenega oškodovanja.

 

2. Med 396 pravnimi osebami, ki so pridobile 2. soglasje in pri katerih je bila opravljena tudi revizija lastninskega preoblikovanja, je 267 takih, ki so ugotovile vrednost svojega kapitala na podlagi ocene, ki so jo pripravili pooblaščeni ocenjevalci. Pri teh pravnih osebah je bilo ugotovljeno oškodovanje družbenega kapitala v znesku 45.624 milijonov tolarjev, kar predstavlja dobro polovico celotnega zneska ugotovljenega oškodovanja po 48.a členu ZLPP oziroma 5 % družbenega kapitala obravnavanih pravnih oseb. Pravne osebe, katerih vrednost so ocenjevali pooblaščeni ocenjevalci, so opravile prostovoljne uskladitve v znesku 36.415 milijonov tolarjev oziroma 80 % zneska ugotovljenega oškodovanja.

Vendar pa je bila po podatkih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo vrednost kapitala, ugotovljena s strani pooblaščenih ocenjevalcev v povprečju za 16 % nižja od vrednosti kapitala, ki so ga pravne osebe ugotovile z otvoritveno bilanco stanja. Kot glavni razlog manjše vrednosti kapitala na podlagi cenitev navajajo splošno gospodarsko situacijo v Sloveniji konec leta 1992 oziroma nadaljevanje negativnih trendov, kar je vplivalo na napovedi ocenjevalcev glede bodočih izkazov uspeha in neto denarnih tokov. Podatki o poslovanju pravnih oseb (Podatki o poslovanju pravnih oseb so iz informacij, ki jih na podlag zbranih podatkov zaključnih računov pravnih oseb pripravlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet (prej SDK) )dejansko kažejo, da so le-te v obdobju desetih let dosegle v letu 1992 najslabše poslovne rezultate. Odhodki gospodarskih družb so namreč v letu 1992 kar za 4,6 % presegli prihodke (leto poprej za 0,3 %), vendar pa se je situacija v naslednjih letih izboljševala, odhodki so v letih 1993 do 1996 še presegli prihodke (vendar pa le približno za odstotek oziroma še manj), v letih 1997 do 1999 pa so bili prihodki večji od odhodkov.

O tem, koliko so ukrepi revizijskega organa vrednostno upoštevani v primerih cenitev ni na voljo nobenega javnega podatka. Zato, ker so podatki zbirni in je razlika v cenitvi posledica vrednotenja vsega premoženja, agencija za revidiranje tega podatka tudi ne more ugotoviti. Vendar pa je v postopkih revizije po 1.1.1993 pri preverjanju izvršitev revizijskih odločb, izdanih v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja, primeroma ugotovila, da v primerih cenitev ukrepi revizijskega organa večinoma vrednostno niso upoštevani pri cenitvi (npr. terjatve) oz. so upoštevani v vrednosti največ 30 %.

3. Poleg 347 pravnih oseb, ki so pridobile 2. soglasje, je revizijski organ ugotovil oškodovanja še pri 311 pravnih osebah, in sicer pri:

• 102 pravnih osebah, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe,

• 99 pravnih osebah, ki so povezane (hčere) s pravnimi osebami, ki so pridobile 2. soglasje ali z drugimi pravnimi osebami,

• 67 pravnih osebah v stečajnem oziroma likvidacijskem postopku,

• 38 pravnih osebah, ki so iz različnih razlogov izbrisane iz sodnega registra (zaključek stečajnega oziroma likvidacijskega postopka, pripojitve, razdružitve),

• 5 pravnih osebah, pri katerih je bila privatizacija opravljena pred ZLPP.

Pri 320 osebah pa revizijski organ ni ugotovil oškodovanja družbenega kapitala po 48.a členu ZLPP.

a) Pri 102 pravnih osebah, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe, so bila ugotovljena oškodovanja družbene lastnine v skupnem znesku 17.962 milijonov tolarjev, kar predstavlja 21 % celotnega oškodovanja revidiranih pravnih osebah. Te pravne osebe so opravile prostovoljne uskladitve v znesku 7.704 milijonov tolarjev, kar predstavlja le 43 % ugotovljenega zneska oškodovanja. Večji od zneska prostovoljne uskladitve je bil znesek odločb, znašal je 10.257 milijonov tolarjev in predstavlja 57 % zneska oškodovanja.

Odločbe, izdane tem pravnim osebam, predstavljajo kar 30 % vrednosti vseh izdanih odločb, za njihovo izvršitev pa je zadolžena Slovenska razvojna družba. Agencija za revidiranje jo je obvestila o pravnih osebah, pri katerih so sodišča v pravnomočno končanih sodnih sporih že potrdila revizijske odločbe oz. so tožeče pravne osebe umaknile tožbe (skupaj 17 pravnih oseb), da bi Slovenska razvojna družba lahko uveljavljala zahtevke v skladu s posebnimi določbami V. poglavja ZZLPPO o ravnanju v primerih ugotovljenega oškodovanja družbene lastnine.

b) Oškodovanje, ugotovljeno pri hčerah so morale matere praviloma upoštevati pred pridobitvijo soglasja s strani Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Revizijski organ je ugotovil, da znaša oškodovanje povezanih pravnih oseb (hčera) 4.489 milijonov tolarjev oz. 5 % celotnega oškodovanja po 48. a členu ZLPP. Navedene pravne osebe so opravile prostovoljne uskladitve v znesku 954 milijonov tolarjev oz. 21 % zneska oškodovanja. Revidiranim pravnim osebam, ki pa niso predložile dokazov o prostovoljni uskladitvi pa je revizijski organ izdal odločbe v skupnem znesku 3.537 milijonov tolarjev, kar predstavlja 79 % zneska oškodovanja.

c) Pri pravnih osebah, ki so v stečajnem oz. likvidacijskem postopku in pravnih osebah, ki so že izbrisane iz sodnega registra zaradi zaključenega stečajnega oz. likvidacijskega postopka, pripojitve ali razdružitve, je bilo ugotovljeno oškodovanje družbene lastnine v znesku 4.890 milijonov tolarjev oz. 5,7 % celotnega oškodovanja. Oškodovanje so prostovoljno odpravile predvsem pravne osebe, ki so se statusno preoblikovale.

Na te pravne osebe odpade 5 % zneska izdanih odločb. Agencija za revidiranje pozna le en primer, ko je stečajni upravitelj izvršil revizijsko odločbo.

d) Pravne osebe, ki so se privatizirale pred ZLPP in pri katerih je bilo ugotovljeno oškodovanje družbene lastnine v znesku 2.667 milijonov tolarjev oz. 3,1 % celotnega oškodovanja, se niso prostovoljno uskladile z ugotovitvami revizijskega organa in so jim bili za celotno oškodovanje naloženi ukrepi z revizijskimi odločbami, kar predstavlja 8 % izdanih odločb.

Do konca 1999. leta je izvršena le ena revizijska odločba, ostale revizijske odločbe so tožene.

Agencija za revidiranje je po uveljavitvi ZZLPPO obvestila Slovensko razvojno družbo o revidiranih pravnih osebah, ki so se privatizirale v nasprotju z zakonskimi predpisi, da bi Slovenska razvojna družba lahko uveljavljala svoje zakonske pristojnosti iz 5. in 6. člena ZZLPPO pri teh pravnih osebah. Agencija za revidiranje je seznanjena s stališčem Slovenske razvojne družbe, da bo uveljavljala svoja upravičenja iz ZZLPPO šele po pravnomočnih odločitvah sodišč, zato jo agencija za revidiranje obvešča o pravnomočno končanih sodnih sporih.

4. Revizije lastninskega preoblikovanja so bile uvedene z namenom, da se pred privatizacijo pravnih oseb ugotovi morebitno oškodovanje družbene lastnine, ki ga je povzročilo:

• neupravičeno zmanjšanje oz. preprečitev povečanja premoženja ali

• nepravilno razmerje med družbenim in zasebnim kapitalom.

Ukrepi za odpravo oškodovanja družbene lastnine so imeli naravo knjigovodskega popravka v premoženju ali kapitalu in so morali biti upoštevani tudi v otvoritveni bilanci stanja na dan 1.1.1993. Glede na vzrok oškodovanja družbene lastnine lahko v nekaterih primerih knjigovodski popravek pomeni tudi že dokončno dejansko odpravo oškodovanja. V drugih primerih pa je celotni učinek odprave oškodovanja zagotovljen šele z dodatnimi aktivnostmi, poleg knjigovodskega popravka.

O svojih ugotovitvah glede dejanskega odpravljanja oškodovanja družbene lastnine, je agencija za revidiranje v letu 1998 obvestila tudi Vlado Republike Slovenije in ji predlagala ukrepe, s katerimi bi se, po njenem mnenju, lahko povečali učinki odpravljanja ugotovljenih oškodovanj. Na predlog agencije za revidiranje je bila v ZIPro vključena določba, da je obvezen pogoj za dodelitev državnih subvencij, če je izterjana terjatev do gospodarskih družb, ugotovljena v reviziji. Predlogi agencije za revidiranje pa so smiselno upoštevani tudi v ZNPDND, ki med drugim določa, da je odprava oškodovanja družbene lastnine pogoj za odpis zamudnih obresti od neplačanih dajatev od izplačil v bonih.

Agencija za revidiranje se je v času izvajanja postopkov revizije po 1.1.1993 srečevala zlasti z naslednjimi problemi:

• Nekatere pravne osebe so se upirale uvedbi revizijskega postopka in se pri tem sklicevale na neobstoj “utemeljenega suma” in na prekluzivnost roka “do vpisa v sodni register”. Izvedbo revizije po datumu prenosa družbenega kapitala na Sklad za razvoj pa še vedno ne dopustita dve pravni osebi v lasti Slovenske Razvojne družbe.

Na podlagi pravnega mnenja Inštituta za javno upravo agencija za revidiranje prisilno izvršuje svoje sklepe o uvedbi postopka, pravnim osebam pa omogoča vložitev tožbe v upravnem sporu.

• Počasno reševanje sodnih postopkov, ki tečejo zoper odločbe revizijskega organa, izdane v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja, ovira delo agencije za revidiranje tudi v postopkih revizije po 1.1.1993, saj ni pravnomočno odločeno ali določena pravna dejanja in posli pomenijo oškodovanje glede na kriterije iz 48.a člena ZLPP. S tem je oteženo delo agencije za revidiranje pri izbiri pravnih oseb za uvedbo novih postopkov, opredeljevanje o tem ali gre za zmanjšanje družbenega kapitala ali premoženja, pa tudi odločanje lastnikov revidiranih družb za vlaganje odškodninskih tožb.

• V letu 1999 se je agencija za revidiranje prvič srečala s problemom hranjenja analitičnih knjigovodskih evidenc in dokumentacije in s tem izvedbe dokaznega postopka (Slovenski računovodski standardi določajo 5 letni rok hrambe).

Ker velja 10-letni specialni rok za vlaganje tožb, s katerimi družbeniki oz. delničarji revidirane pravne osebe izpodbijajo pravna dejanja, ki so povzročila zmanjšanje družbenega kapitala ali premoženja in ker predstavljajo knjigovodske listine nujno potrebne dokaze za uspešno vodenje pravdnega postopka, agencija za revidiranje opozori v obrazložitvi sklepa o uvedbi postopka revizije po 1.1.1993 revidirane pravne osebe o tem, da zanje velja specialni rok za hrambo poslovnih listin in druge dokumentacije, ki je navedena v izreku sklepa in da ima predčasno uničenje listin za posledico odgovornost za kaznivo dejanje uničenja listin po Kazenskem zakoniku.

Agencija za revidiranje je o tem seznanila Državni zbor Republike Slovenije na strokovnem posvetu o kontrolnih in revizijskih institucijah v Sloveniji ter Komisijo Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije pri trimesečnem poročanju o opravljenih postopkih, pripravlja pa predloge za rešitev tega problema.

• Revidirane pravne osebe so agencijo za revidiranje pogosto seznanile s stališči gospodarskih revizorjev do ugotovljenih oškodovanj družbene lastnine in z njihovimi zahtevami za oblikovanje popravkov vrednosti za ukrepe, ki jih nalaga revizijski organ. Da bi zagotovila ustrezna razkritja in upoštevanje ugotovitev revizijskih postopkov, je agencija za revidiranje Slovenskemu inštitutu za revizijo predstavila probleme, ki se pojavljajo v postopkih revizije po 1.1.1993, posebej še dejstvo, da odgovorni delavci družb, pri katerih je ugotovljeno zmanjšanje družbenega kapitala oz. premoženja, ne zagotovijo evidentiranja teh zmanjšanj v poslovnih knjigah, zaradi česar se pogosto dogaja, da lastniki, ki so sicer zainteresirani za izterjavo, z zmanjšanji sploh niso seznanjeni. Agencija za revidiranje se je s Slovenskim inštitutom za revizijo dogovorila, da inštitut s pismom opozori vse revizijske družbe, da so le-te zaradi nerazkritih zmanjšanj družbenega kapitala in premoženja dolžne pri opravljanju revizije letnih računovodskih izkazov in v pogovorih z ravnateljstvi družb posvečati posebno pozornost morebitnim nerazkritim dejstvom in pri tem spoštovati vse mednarodne standarde revidiranja v povezavi s temi problemi.

Po analizi zakonskih pogojev in možnih učinkov revizije po 1.1.1993 je agencija za revidiranje oblikovala kriterije za čim hitrejšo in čim bolj učinkovito izvedbo tega postopka, in sicer:

• zaokrožitev procesa revizije glede na (primeroma našteto): posamezne panoge, kapitalske ali poslovne povezave, družbe v stečaju, družbe, v katerih ima delež država, obstoj zahteve;

• racionalen izbor zavezanih pravnih oseb na podlagi podatkov: o predhodno ugotovljenih oškodovanjih (zlasti prenos poslovnih dejavnosti na by pass podjetja, odpis terjatev in naložb, prenos kapitala in nepravilna delitev dobička, sklepanje škodljivih pogodb) in načinu odprave le-teh, o izdaji in prometu z lastnimi vrednostnimi papirji, iz tekočih računovodskih izkazov, iz zahtev in pobud, o davčnih nepravilnostih, iz historičnih podatkov ob vpisu družb v sodni register in drugih javnih podatkov o načinu poslovanja;

• osveščanje in obveščanje lastnikov, zlasti institucionalnih lastnikov, o pomenu, načinu in učinkih revizije, s čemer je povezano tudi obveščanje drugih za nadzor pristojnih oseb (DURS, gospodarski revizor, Družbeni pravobranilec Republike Slovenije);

• dokončanje v roku, ki lastnikom omogoča uveljavitev ekonomskih učinkov;

• primerno notranjo organizacijo in kadrovsko politiko, sprotno izobraževanje, uporabo posebnih znanj, informacijsko podporo.

Po mnenju agencije za revidiranje izbrani kriteriji omogočajo presojo ali je bila uvedba postopka upravičena in ali le ta daje ekonomske učinke. 

Rezultat revidiranja za obdobje po 1.1.1993, da je bilo zmanjšanje družbenega kapitala ali premoženja ugotovljeno v 75 % postopkih, kaže na to, da je agencija za revidiranje pri izboru pravnih oseb uporabila pravilne kriterije, kot tudi, da so bile pobude drugih organov, lastnikov in drugih oškodovancev v večini primerov utemeljene. Agencija za revidiranje je namreč pri pregledu baze revidiranih pravnih oseb prejšnjih revizijskih organov, javnih podatkov drugih privatizacijskih organov in ocene nadaljevanja procesa privatizacije sestavila izbor 300 pravnih oseb (od preko 1100, za katere ima pristojnost oz. od 658, pri katerih so bila v reviziji lastninskega preoblikovanja ugotovljena oškodovanja družbene lastnine), ki ga sproti ažurira.

Primerjava zneskov ugotovljenih oškodovanj oz. zmanjšanj glede na število pravnih oseb, pri katerih je bilo oškodovanje oz. zmanjšanje ugotovljeno, pokaže, da znaša povprečni znesek ugotovljenega oškodovanja družbene lastnine le po kriterijih iz 48.a člena ZLPP v obdobju od 1.1.1990 do 31.12.1992 131 milijonov tolarjev, v obdobju po 1.1.1993 pa znaša ugotovljeno zmanjšanje po kriterijih iz 48. in 48.a člena ZLPP skupaj 126 milijonov tolarjev, kar kaže na to, da ugotovljena zmanjšanja po 1.1.1993 sicer ne dosegajo obsega oškodovanj iz prejšnjega obdobja, kljub temu pa predstavljajo pomembne vrednosti za lastnike revidiranih družb. Vendar pa morajo lastniki ugotovljena zmanjšanja družbenega kapitala oz. premoženja uveljavljati in izterjati sami. Agencija za revidiranje je že večkrat pozvala lastnike revidiranih družb, da izkoristijo zakonsko možnost za izpodbijanje pravnih dejanj, ki so povzročila zmanjšanje premoženja družbe, seznanila jih je s pravicami in možnostmi za uveljavljanje zmanjšanj (prikrajšanj) po splošnih obligacijsko-pravnih določbah, revizijska poročila pa je zasnovala in oblikovala tako, da zagotavljajo tožnikom uspešnejše vodenje pravdnega postopka. Za te namene je uporabila razmerja pravne teorije o možnih inštitutih za izpodbijanje pravnih poslov in danih pravnih dejanj iz zakona o obligacijskih razmerij in iz ZGD ter o zastaralnih rokih. Obenem pa je poskrbela, da so tudi druge za nadzor pristojne osebe seznanjene z njenimi ugotovitvami. 

Čeprav si agencija za revidiranje z organizacijo, načinom dela ter z obveščanjem ves čas svojega delovanja prizadeva, da bi bile ugotovitve revizijskih postopkov v korist javnega interesa - kot dodatno premoženje za pokrivanje privatizacijskega primanjkljaja, pa tudi v korist revidiranih družb in njihovih lastnikov, so se začeli kazati učinki odpravljanja zmanjšanj družbenega kapitala oz. premoženja pravnih oseb na podlagi ugotovitev iz postopkov revizij po 1.1.1993 šele v letu 1999. Učinki nastajajo zlasti tam, kjer lastniki sodelujejo z institucijami, ki imajo pooblastila s področja privatizacije, in se kažejo v dveh temeljnih oblikah:

- nekatere družbe, pri katerih ugotovljeno zmanjšanje premoženja ni pomenilo tudi odliva sredstev, so z ustreznimi knjigovodskimi popravki zagotovile pravilno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev;

- oškodovani družbi sta vložili tožbo oz. uvedli arbitražo, s tožbami izpodbijajo škodljiva dejanja tudi Družbeni pravobranilec Republike Slovenije in stečajni upravitelj

- z izvensodnimi poravnavami, ki jih je sklenil Družbeni pravobranilec Republike Slovenije ali na podlagi zahtevkov revidiranih družb so oškodovane družbe že prejele denarna nadomestila in odtujeno premoženje od okoriščenih družb;

- izvršena pa so bila tudi nakazila protivrednosti neolastninjenega premoženja in premajhnih učinkov za družbeni kapital na Slovensko razvojno družbo.

Po podatkih, s katerimi razpolaga, agencija za revidiranje ocenjuje učinke postopkov revizij po 1.1.1993, dosežen do konca leta 1999, na več kot 660 milijonov tolarjev denarnih nadomestil, kar predstavlja 7 % doslej ugotovljenih zmanjšanj družbenega kapitala oz. premoženja podjetij, v pripravi pa je še nekaj izvensodnih poravnav. Poleg že izvršenih denarnih nadomestil in vračil odtujenega premoženja so revidirane pravne osebe izvršile knjigovodske popravke za več kot 6 milijonov tolarjev, vložile tožbe zoper okoriščene pravne osebe v znesku več kot 58 milijonov tolarjev, ki še niso pravnomočno rešene, o tožbah, ki jih je na podlagi postopkov revizije po 1.1.1993 vložil Družbeni pravobranilec Republike Slovenije pa poroča le-ta v trimesečnih pregledih svojih aktivnosti.

V postopkih revizij po 1.1.1993 je agencija za revidiranje doslej v treh primerih ugotovila tudi premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993 v skupnem znesku dobrih 19 milijonov tolarjev, ki skupaj z njegovim povečanjem do 1.5.1998 preide v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe.

Agencija za revidiranje pa s postopki revizije po 1.1.1993 prispeva k zagotavljanju javno-finančnih prihodkov, saj sproti obvešča davčne in carinske organe o ugotovljenih zmanjšanjih družbenega kapitala oz. premoženja, ki vplivajo na davčne in carinske obveznosti revidiranih pravnih oseb. Za koristen institut se je izkazalo tudi pooblastilo za zaseg listin. 

Postopek revizije po zakonu o zaključku lastninjenja v praksi ni zaživel kljub izkazanemu interesu za ta postopek. Postopek je namreč omejen tako, da se lahko izvede le v primeru, če ga zahtevajo družbeniki oz. delničarji, ki so vsaj 10 %-ni lastniki, ugotovljeno premoženje pa se jim odvzame in preide na Slovensko razvojno družbo. Zato se lastniki za ta postopek ne odločajo.

Predpise, ki urejajo področje revizije, lahko delimo na tiste, ki so pomembni za položaj revizijskega organa in tiste, ki so pomembni za nalogo revizije. Oba segmenta sta podprta ali z odločbami Ustavnega sodišča ali s sodno prakso Vrhovnega sodišča, zato so tudi ti akti pomembni za razjasnitev vloge revizije.

1. Pogoji za uvedbo, način izvedbe in učinki revizije lastninskega preoblikovanja so bili določeni od 48. do 51.a člena ZLPP. Pravni posli in dejanja iz 48.a člena ZLPP ter učinki revizijskih ugotovitev o le-teh so bili določeni šele s spremembo osnovnega zakona v juniju 1993. Revizija in njen učinek sta bila predmet različnih teoretičnih razlag in konkretnih sporov tako, da je bilo potrebno vrsto vprašanj razrešiti po sodni poti, kot na primer:

• o domnevni retroaktivnosti zakona je Ustavno sodišče odločilo, da so v 48.a členu ZLPP navedeni pravni posli nični že po prejšnjih predpisih in zato navedeni člen operacionalizira le ekonomska merila dobrega gospodarjenja ter da je vsako zavezano podjetje avtonomni nosilec premoženja in kapitala. Glede 48. b in c člena pa je odločilo, da urejata le postopek za zakonito prikazovanje družbenih sredstev ter hkrati omogočata, da se na zakonu temelječa domneva o oškodovanju ovrže v specifičnem pravdnem postopku, ki zagotavlja odločanje po polni jurisdikciji;

• o razmejitvi pristojnosti za uskladitev lastninskih razmerij iz odobrenih popustov pri razdelitvi internih delnic v zvezi z zakonom o družbenem kapitalu med revizijskim organom, ki odloča na podlagi nepravilnosti iz 48.a člena ZLPP in Agencijo RS za prestrukturiranje in privatizacijo, ki odloča na podlagi 45. člena ZLPP, je Ustavno sodišče v zadevi ustavne pritožbe zoper odločbo agencije za privatizacijo obrazložilo, da je revizijska odločba pristojni akt za tovrstno uskladitev;

• o dolžnosti agencije za privatizacijo, da upošteva revizijsko odločbo oziroma o učinku revizijske odločbe v primeru, da je bila izvedena t.im. nesuspenzivna revizija po 49.a členu ZLPP (revizija, ki se je začela pred lastninskim preoblikovanjem, odločba pa je bila izdana po vpisu preoblikovanja v sodni register), je Vrhovno sodišče odločilo, da so revidirane osebe dolžne opraviti dopolnilno privatizacijo, organi, ki so pristojni za privatizacijo (ali agencija za privatizacijo, če je še pristojna ali Slovenska razvojna družba po 5. oziroma 6. členu ZZLPPO) pa so dolžni revidirane osebe k temu pozvati;

• predmet sodbe sta bili tudi odločitvi o tem, da je dovoljena revizija v odvisnih družbah, ki ne izkazujejo deleža družbenega kapitala, in da revidirana oseba, ki se je prostovoljno uskladila in lastninsko preoblikovanje vpisala v sodni register nima več pravdnega upravičenja za vztrajanje pri tožbenem zahtevku zoper revizijsko odločbo;

• zelo pomembna pa bo tudi rešitev vprašanja, ali se za nedovoljen prenos družbenega kapitala izven sestavljenih oblik šteje privatizacija, ki je bila pred uveljavitvijo ZLPP izpeljana avtonomno in ne da bi obstajala poprejšnja holding družba po 145.b členu Zpod;

• glede na posebno dikcijo 10. točke 48.a člena ZLPP pa je bila za revizijski organ dosežena neugodna odločitev sodišča za vse tiste primere, kjer revizijski organ ali ni dokazal ali ni obrazložil, kako je nepravilnost (čeprav dokazana) pri sredstvih ali pri virih sredstev vplivala na lastninsko preoblikovanje revidiranega subjekta (primeri neupravičenih odhodkov).

2. Zaradi zaščite preostalega družbenega kapitala, ki ga je revizijski organ ugotovil v primerih nesuspenzivne revizije in v primeru nedovoljenega prenosa izven sestavljenih oblik, je v prvem odstavku 5. člena ZZLPPO določeno, da na Slovensko razvojno družbo preide družbeni kapital, ki je ugotovljen z dokončno revizijsko odločbo. Določba se operativno izvaja tako, da se upošteva pravnomočna odločitev sodišča o tem ali oškodovanje obstoji, kar tudi pomeni, da relativna dolgotrajnost postopkov pred sodišči odlaga vstop upravičenca do družbenega kapitala.

3. Revizijsko poročilo oziroma revizijska odločba sta revidirani osebi naložila, da izvede popravke v bilanci stanja z dne 31.12.1992 in sicer povečanje premoženja in družbenega kapitala v primeru, da so bili nepravilnosti ugotovljene glede premoženja ali pa povečanje družbenega kapitala in zmanjšanje zasebnega kapitala v primeru, da so bili nepravilnosti ugotovljene v kapitalski strukturi.

Vendar so na višino družbenega kapitala, ki je bil zaradi ugotovitev revizijskega organa upoštevan pri lastninskem preoblikovanju, objektivno vplivali tudi:

• način ugotavljanja družbenega kapitala po metodologiji ali s cenitvijo,

• možnosti oblikovanja rezerv in rezervacij.

Po določbi 4. člena ZLPP je podjetje ugotovilo družbeni kapital ali na podlagi ovrednotenja v skladu z metodologijo za izdelavo otvoritvene bilance ali na podlagi cenitve po pooblaščenih ocenjevalcih. Cenitev, zlasti metoda bodočih donosov, ki je bila po podatkih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo največkrat uporabljena metoda, je že po svoji naravi omogočila ponovno presojo z revizijo naloženih ukrepov glede premoženja (terjatve, naložbe, druga sredstva) tako, da so se presodile le morebitne bodoče koristi. Zato vsi ukrepi v zneskih, ki so jih izkazovali, posledično niso povečali premoženja in tudi ne družbenega kapitala.

Ne glede na učinke, ki so jih cenitve povzročile v vrednosti premoženja in posledično v vrednosti družbenega kapitala pa je sprememba uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance (Ur.l. RS 5/95, 59. in 59.a člen) s pravili o oblikovanju dolgoročnih rezervacij iz naslova razlike med premoženjem ovrednotenim po otvoritveni bilanci in premoženjem ovrednotenim na podlagi cenitve ter s pravili o oblikovanju rezerv za tovrstna precenjena sredstva in dodatnih prostih rezerv v višini 20% osnovnega kapitala otvoritvene bilance, omogočila prerazporeditev z revizijo ugotovljenega družbenega kapitala na obveznosti oziroma na druge kapitalske postavke izven osnovnega kapitala.

Torej, oba predpisa sta objektivno omogočila, da z revizijo naloženi ukrepi ne povečajo premoženja in kapitala v ugotovljenem znesku, ampak le v vrednosti, ki je rezultat ovrednotenja premoženja in obveznosti po pravilih metodologije ali cenitve.

Na podlagi ZLPP in metodologije so pravne osebe lahko v breme družbenega kapitala oblikovale tudi dolgoročne rezervacije za ekološko sanacijo po vnaprej odobrenem programu s tem, da so bile dolžne oblikovane rezervacije porabiti. Ker je agencija za revidiranje pri reviziji po 1.1.1993 zaznala, da upravičenci rezervacij niso uporabili v določenem roku, je v zvezi s predlogom zakona o odpravi dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo (Poročevalec DZ 50/96, EPA 1655) dala pobudo, da opravi pregled porabe za vse pravne osebe in izrazila mnenje, da neporabljene oziroma nenamensko porabljene rezervacije predstavljajo del še neprivatiziranega družbenega kapitala.

4. V teoriji in v dejanski uporabi so različne razlage in s tem tudi različno uporabo povzročile določbe 48.b člena o pomenu in namenu prostovoljne uskladitve z revizijskimi ukrepi in prepovedi odpisa terjatev ter določbe 48.c člena o ukrepih, s katerimi se naloži sprememba v strukturi kapitala, če je v času do vpisa v sodni register že prišlo do trgovanja z delnicami mešane družbe - ta primer je še vedno predmet ustavne pritožbe.

V primeru prostovoljne uskladitve je v največji meri prevladovalo mnenje, da je potrebno revizijske ugotovitve minimalizirati do te meje, da služijo zgolj za zagotovitev zadostne višine kapitala za privatizacijo in ne kot opozorilo, navodilo ali nalog tudi za dejansko skrbno izterjavo premoženja. Ta praksa pa še danes zbuja vrsto sporov z zunanjimi lastniki revidiranih družb, ki so zainteresirani za skrbno gospodarjenje s premoženjem, zlasti ker se je izkazalo, da je približno 20% revidiranih oseb poskrbelo za dejanske učinke z izterjavo terjatev.

V primeru odpisa terjatev pa je stroka gospodarske revizije zavzela stališče, da je z uveljavitvijo slovenskih računovodskih standardov potrebno odpisu pripisati le pomen prepovedi izknjiženja terjatev, dovoljeni pa so popravki vrednosti terjatev. Po mnenju agencije za revidiranje določba o prepovedi odpisa terjatev pomeni prepoved vsakršnega razpolaganja s terjatvami dokler o tem ne odločijo lastniki, saj popravki vrednosti obračunsko znižujejo izkazani dobiček med procesom preoblikovanja, razdelitev dobička pa je po pravilih ZGD pridržana lastnikom.

Za revidirane pravne osebe, ki so svoj kapital prenesle na Slovensko razvojno družbo pred uveljavitvijo ZLPP, je ZPPOLS šele z uveljavitvijo sprememb zakona v oktobru 1995 nesporno določil pristojnost za uvedbo revizije lastninskega preoblikovanja z neposrednim učinkom pri privatizaciji. S tem so bila, glede predhodnega nadzornega postopka in njegovih učinkov, te pravne osebe izenačene s tistimi podjetji, ki so se privatizirala po ZLPP. Tako pri teh subjektih kot pri tistih revidiranih subjektih v katere je Slovenska razvojna družba vstopila v družbeni kapital na podlagi določb ZLPP, je učinke revizijske odločbe določal ZPPOLS. Po določbi 25.d člena tega zakona se je višina ugotovljenih oškodovanj upoštevala pri določanju cene delnic takrat, ko bo podjetje privatizirano. S sprejemom V. poglavja ZZLPPO v maju 1998 je bil sprejet drug koncept upoštevanja oškodovanj in sicer bodo podjetja v lasti SRD, ki se privatizirajo, po njenem pooblastilu najprej izterjala premoženje ali kapital ali nadomestilo vrednosti le- teh od okoriščencev, če se ne bodo poprej izterjavi odpovedala.

Na to, da nov koncept pomeni neenakopraven položaj revidiranih pravnih oseb, da podaljšuje privatizacijo in da je revizijska ugotovitev brez učinka, ker revidiranim subjektom, ki so dovolili prikrajšanje, v nasprotju z javnim interesom dovoljuje formalno prikritje le-tega, je revizijski organ opozoril že v fazi sprejemanja ZZLPPO. Čeprav je ta zakon generalno določil, da se revizija opravlja kot do uveljavitve zakona in obenem zavaroval njene učinke, se je zaradi razveljavitve posebnih določb ZPPOLS o reviziji in ob tem, da so določbe ZZLPPO in zakona o agenciji za revidiranje terminološko neusklajene, ponovno obudil tudi

spor ali je revizijski organ pristojen za uvedbo kakršnegakoli postopka za obdobje, ko je družba že v lasti Slovenske razvojne družbe, kar je v tem trenutku predmet upravnega spora.

Revizija za obdobje od 1.1.1993 do vpisa v sodni register je bila določena s tretjim odstavkom 1.a člena zakona o agenciji za revidiranje, vendar se je zaradi ustavnega spora zakon začel uporabljati šele s 7.8.1996 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča. Ta ustavni spor in že omenjeni neurejeni pogoji za delo oziroma neurejeni odnosi s prejšnjim revizijskim organom so formalni razlogi, da se je revizija začela opravljati precej kasneje kot pa je bilo zaznano, da bi bila potrebna (v letu 1995), vsaka časovna odmaknjenost pa zmanjšuje učinek revizije. Neusklajeno delovanje organov pristojnih za privatizacijo, spori o pomembnosti in koristnosti revizije, manjšinski deleži v kapitalu pri instutucionalnih lastnikih in njihova različna mnenja o vlogi pri privatizaciji, in dejstvo, da zakonodajalec ni določil prisilnih ukrepov upravnopravnega značaja, ampak je učinke vezal na voljo lastnikov, pa so vsebinski razlogi, ki zmanjšujejo učinek revizije.

Ker se je zaradi časovne odmaknjenosti revizijski organ moral soočiti s problemom izvajanja dokazov in kolizijo med posebnimi normami ZZLPPO, ki opredeljujejo mogoč rok za izvedbo posebnega nadzornega postopka, z normami Slovenskih računovodskih standardov, ki na splošno predpisujejo hranjenje dokumentacije, revizijski organ v svojih sklepih o uvedbi postopka že opozarja na dolžnost hranjenja dokumentacije za 10 let pod zagroženo sankcijo storitve kaznivega dejana uničenja poslovnih listin. Vsebinske razloge, ki teoretično zmanjšujejo učinke revizij pa je zakonodajalec vsaj časovno odmaknil, morebiti tudi minimaliziral, saj je v členih 25.h in 25.i ZPPOLS, ki veljata še naprej po določbi drugega odstavka 65. člena ZZLPPO, določil rok 10 let v katerem lahko lastniki v imenu in korist revidirane družbe uveljavljajo zahtevke na vrnitev premoženja ali kapitala in na nadomestitev škode od okoriščencev.

Zato, da bi se ugotovilo premoženje, ki ga družbe, ki so sestavljale otvoritveno bilanco za potrebe lastninskega preoblikovanja, niso privatizirale, je bila z določbo petega odstavka 63. člena ZZLPPO predvidena obnova ali uvedba revizije. Revizija se je izvedla le v dveh primerih, kljub večjemu interesu različnih pobudnikov. Agencija za revidiranje ugotavlja, da zaradi formalnega pogoja, ki je revizijo vezal na soglasje 10 % lastnikov, te revizije ni mogoče uporabiti kot sredstvo za povečanje premoženja Slovenske razvojne družbe (ker ni v interesu lastnikov, da s soglasjem zastopajo koristi Slovenske razvojne družbe ali da odstopijo premoženje s katerim ustvarja poslovne učinke družba v njihovi lasti). Na pobudo agencije za revidiranje je bil predlagan veto, ki ga Državni svet ni izglasoval.

Iz namena, ki ga je imela revizija, načina njenega vodenja in načina upoštevanja rezultatov, je mogoče izvleči pozitivne izkušnje in jih uporabiti pri vsakem naslednjem procesu privatizacije.

Namen revizije je bil povečati družbeni kapital, ki je predmet privatizacije, vendar le iz razlogov, izraženih s posameznimi pravnimi posli in dejanji, ki so škodili poslovni trdnosti subjektov in prodajni ceni. Pri reviziji so bili obravnavani le najpomembnejši razlogi, predstavljeni z zakonskimi merili, toda njihov ekonomski pomen ni bil v celoti priznan.

Nadaljnji namen je bil, da se zavarujejo pravice bodočih lastnikov družbenega kapitala. Pri tem, da je kljub časovnemu neskladju način vodenja revizije še mogoče prilagoditi temu namenu in so instrumenti zavarovanja dosegljivi, saj je uzakonjen 10-letni rok za vložitev obogatitvenih in odškodninskih zahtevkov, pa različni zadržki pri lastnikih ovirajo izpolnitev tega namena (manjšinski deleži, privatizacijski primanjkljaj, preoblikovanje DZU).

Poročilo pripravile:

Alenka Kovač Arh, generalna direktorica
Roža Žust, namestnica generalne direktorice
Mojca Jančar Vidmar, vodja službe za informacijsko-analitske zadeve